Nedavna odločba, s katero je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po oceni specializiranega državnega tožilstva že ima obsežne posledice za zadeve, v katerih tečejo postopki za odvzem premoženja nezakonitega izvora po tem zakonu. Neposredno bo vplivala na najmanj deset zadev, so zapisali za STA. Gre za zadeve, v katerih so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo zakona, torej pred 29. novembrom 2011. V preostalih zadevah pa še preverjajo časovno komponento, ki jo je pri svoji odločitvi upoštevalo ustavno sodišče, to je čas pridobitve premoženja. Do danes je bilo vloženih 24 tožb, zaključenih pa je bilo skupno deset sodnih postopkov, od tega je pet zadev pravnomočnih.

V Bruslju zadovoljni zaradi NLB
Evropska komisija je zadovoljna z rezultatom pogovorov o prodaji NLB, je v Bruslju povedala evropska komisarka Margrethe Vestager. "Da, zadovoljni smo tako s sodelovanjem z oblastmi kot tudi z doseženim rezultatom," je komisarka odgovorila na vprašanje STA, ali je zadovoljna z odločitvami Slovenije v povezavi z NLB. Od komisije se v tem ali prihodnjem tednu pričakuje odločba o spremembi zavez glede prodaje NLB, po katerih bi država do konca 2018 prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do nadzornega deleža 25 odstotkov in ena delnica pa do konca 2019. "Smo v procesu finaliziranja odločitve," je še povedala komisarka.

Premalo plačano nočno delo gasilcev
Mariborsko delovno sodišče je pritrdilo poklicnim gasilcem, ki že več let opozarjajo, da bi jim moralo za čas nočnega dela pripadati 50 odstotkov višje nadomestilo za prehrano. V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so prepričani, da so s tem direktorji poklicnih gasilskih enot ostali brez izgovora, da za izplačilo nimajo pravne podlage. V sindikatu pravijo, da je bilo od leta 2006 prikrajšanih več kot 1000 poklicnih gasilcev. Poračun za celotno obdobje bi po njihovih izračunih na gasilca znašal od 1600 do 1700 evrov brez obresti, sicer pa mesečno ne gre za velike zneske. Gre za 1,49 evra boljše plačilo malice na noč.

Interseroh še nima soglasja
Odločba o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Interseroh po uradni dolžnosti še ni bila izdana, so za STA povedali na Agenciji RS za okolje (Arso). Kot so pojasnili, namreč še preučujejo sodbo upravnega sodišča v zvezi s spremembo iz lanskega leta. Tožbo Interseroha je sicer sodišče zavrnilo. Je pa poudarilo, da je "tožnik (še nadalje) dolžan prevzemati zgolj količino odpadne embalaže, ki izhaja iz njegovih pogodbenih obveznosti". Natančneje, Interseroh mora prevzemati odpadno embalažo od izvajalca javne službe po deležih, ki jih določi vlada. A ti deleži se lahko nanašajo le na odpadno embalažo pri zavezancih, s katerimi ima tožnik sklenjene pogodbe.

RKS bo moral ponovno plačati delo podizvajalcev
Rdeči križ Slovenije (RKS) mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je že plačal glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih tožb ponovno plačati še njegovim podizvajalcem. Gre za skupno tri milijone evrov. Podizvajalci so v letu 2010 proti RKS vložili trinajst tožb za plačilo zneskov, ki jih je RKS že plačal glavnemu izvajalcu. Sodišče je v posamičnih pravdah različno odločalo in vsi postopki še niso zaključeni. Je pa v največjem zahtevku sodišče zaradi marca letos sprejete avtentične razlage 631. člena OZ odločilo v škodo RKS. Zato mora RKS podizvajalcu plačati 1,41 milijona evrov.

Cene na spletu niso bile poštene
Evropska komisija je s 111 milijoni evrov kaznovala družbe Philips, Pioneer, Asus ter združeno podjetje Denon&Marantz. Omenjena podjetja so si kazen prislužila zaradi cen njihovih izdelkov v prodaji na spletu, pri čemer so kršila pravila EU. Podjetja so spletnim trgovcem postavila dogovorjeno oz. minimalno ceno, posledično pa je bilo zaradi takšnih praks več milijonov evropskih potrošnikov soočenih z višjimi cenami kuhinjskih aparatov, tabličnih računalnikov, slušalk in mnogih drugih proizvodov, je pojasnila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.(TFL)