Premierja Mira Cerarja je novica, da se bo proces sprejemanja delegiranega akta, s katerim želi Bruselj Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, nadaljeval, negativno presenetila. Evropska komisija je namreč na portalu za boljšo zakonodajo objavila predlog omenjenega akta. "Teran je slovensko vino in ga ne damo. Za njegovo zaščito si bomo prizadevali do konca," je poudaril. Slovenija bo za zaščito slovenskih proizvajalcev terana uporabila vsa legitimna sredstva, na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo na odločitev Evropske komisije. To lahko vključuje tudi tožbo pred Evropskim sodiščem, ki pa jo lahko država vloži šele, ko bo akt objavljen v evropskem uradnem listu.

Višje odškodnine za izbrisane?
Okrajno sodišče v Ljubljani je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane, ker je prepričano, da je člen, ki določa, da odškodnina v sodnem postopku ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku, neustavna. Vlada je prepričana v nasprotno in nasprotuje predlogu, naj ustavno sodišče sporni 12. člen zakona razveljavi. Kot je vlada navedla v odgovoru, je bilo ugotovljeno, da glede na finančno stanje Slovenije v primeru dodatnih izplačil država ne bi mogla poravnati drugih, z zakoni določenih obveznosti.

Preveč transmaščob v živilih
Predlog sprememb zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik s temi živili, gre v javno razpravo v začetku aprila, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc odgovorila na poslansko vprašanje Luke Mesca (ZL) o pripravi zakonskih rešitev, s katerimi bi prepovedali prekomerno vsebnost transmaščob v živilih. Ministrica je še zagotovila, da je predlog usklajen z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na neformalni ravni so potekala tudi usklajevanja s predstavniki živilske industrije.

Postopki zaradi nerazglašenih oporok
Državno pravobranilstvo je do sredine marca prejelo 15 zahtevkov za odškodnino v predhodnem postopku zaradi nerazglašenih oporok. Višina še odprtih zahtevkov znaša nekaj manj kot 884.000 evrov. Pred sodišči pa oškodovani zahtevajo slabih 164.000 evrov, so za STA pojasnili na pravobranilstvu. Vpis vseh oporok v register naj bi bil zdaj zagotovljen. Leta 2015 so namreč na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi med pregledom našli 945 nerazglašenih oporok, v primeru katerih volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene. Ker je do napake prišlo na strani sodišč, imajo oškodovani možnost, da zaradi nje sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oziroma državo.

Bolniška nadomestila za samozaposlene
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) podpira predlog Združene levice, da se bolniško nadomestilo zagotovi tudi samozaposlenim, ki ga zdaj za prvih 30 dni bolezni ne morejo uveljavljati. V OZS ugotavljajo, da je sedanja ureditev celo protiustavna. Kot so zapisali v OZS, je v Sloveniji več kot 69.000 ljudi, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali samostojno opravljajo dejavnost. Zaradi njihovega statusa prvih 30 dni bolniške ne morejo uveljaviti denarnega nadomestila. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek, ostanejo brez naročil ali celo zaprejo s. p.

Družbi povzročena škoda je ključna
240. člen KZ-1 inkriminira zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in je v zadnjih letih ena izmed najbolj pogosto uporabljenih določb za pregon t. i. gospodarske kriminalitete. Odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar meni, da je treba pri uporabi te določbe upoštevati predvsem okoliščino, ali je družbi z ravnanjem poslovodstva nastala škoda ali ne, zgolj nastala korist za tretje osebe pa državne intervencije z instrumenti kazenskega prava ne more upravičiti, saj interesi lastnikov s tem niso bili prizadeti. Več o tem že 22. in 23. marca na velikem posvetu Aktualna vprašanja gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.

TFL Glasnik: Pogovor z mag. Dragom Demšarjem (1942-2017)
Legenda slovenskega odvetništva mag. Drago Demšar (1942-2017) je med drugim leta 1988 pomagal obtožencem v znamenitem procesu JBTZ. O svojem delu je za revijo Odvetnik povedal: "V kazenskih zadevah sem bil vedno zgolj zagovornik. Nekateri kolegi so bili enkrat zagovorniki, drugič so delovali kot zasebni tožilci ali pa so prevzeli subsidiarni pregon. Sam pa nisem nikoli nikogar kazensko preganjal." Preostanek intervjuja z njim in še veliko drugih zanimivosti bomo objavili popoldne v današnjem TFL Glasniku.

Znani nagrajenci nagradne igre 7 srečnih dni
Včeraj, 20. 3. 2017, je potekalo žrebanje nagradne igre 7 srečnih dni, ki je potekala v sklopu Tedna odprtih vrat med 9. 3. in 16. 3. 2017. Čestitamo vsem trem nagrajencem in jim želimo obilo užitkov ob koriščenju nagrade. Rezultate si lahko ogledate tukaj >>
(TFL)