Dnevne zakonodajne novosti / 17. januar 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 109/2022 z dne 16.8.2022
TEMA DNEVA
Peter Čeferin uspel s pritožbo v Strasbourgu
Tema dneva

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odvetniku Petru Čeferinu, ki je bil v Sloveniji dvakrat kaznovan zaradi žaljenja sodišča, prisodilo odškodnino. Kot je namreč ugotovilo, mu je bila kršena pravica do svobode izražanja, so sporočili. Tožba zadeva dvakratno denarno kazen, ki jo je Čeferin prejel zaradi žaljenja sodišča, zlasti sodnih izvedencev, leta 2004 med sodnim procesom proti moškemu, ki ga je branil obtožb trojnega umora. Po mnenju evropskega sodišča je negativni učinek kazni na izvrševanje svobode izražanja toliko bolj nesprejemljiv v primeru odvetnika, ki mora zagotoviti učinkovito obrambo svojega klienta. Sodniki so Čeferinu prisodili 800 evrov odškodnine za plačano kazen in 2400 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Poiskati je treba stare napotnice
V nedeljo se bosta začela uporabljati novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki za bolnike in izvajalce prinašata več novosti, zlasti na področju urejanja čakalnih dob in seznamov. Po novem bo na napotnicah lahko tudi stopnja nujnosti zelo hitro, izvajalci pa bodo morali prečiščevati čakalne sezname. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je opozorila, da morajo bolniki, ki imajo še neizkoriščene napotnice s stopnjo nujnosti hitro ali redno oziroma delovne naloge z datumom pred 7. januarjem, te napotnice predložiti izvajalcem oz. jih izkoristiti do 21. januarja, sicer ne bodo več veljavne.

Slovenci in športne stave v tujini
Poslanec SMC Branko Zorman je v obravnavo v DZ vložil predlog novele zakona o igrah na srečo, s katero bi uredili področje prirejanja športnih stav. S tem bi tudi omejili nenadzorovano igranje slovenskih igralcev pri tujih prirediteljih v tujini. Z novelo zakona bi omogočili prirejanje spletnih stav koncesionarjem z območja evropskega gospodarskega prostora, ki so na slovenskem trgu pravzaprav že prisotni, čeprav nimajo koncesije in ne plačujejo prispevkov v slovenski proračun. Koncesijo bi se podelilo vsakemu prireditelju, ki izpolnjuje pogoje, med katerimi je tudi ustrezno premoženje, s katerim se zagotavlja izplačevanje dobitkov.

Strah za koncesije v visokem šolstvu
Ministrstvo za izobraževanje pripravlja novelo zakona o visokem šolstvu, ki naj bi uredila vprašanje, kaj se v visokem šolstvu šteje za javno službo, in področje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom. Pri tem na ministrstvu ne morejo pojasniti, ali držijo nekatere navedbe, da bodo zasebni visokošolski zavodi ostali brez koncesij. "Glavni cilji so povezani z znanimi zahtevami ustavnega sodišča glede javne službe in računskega sodišča glede podeljevanja, ohranjanja in odvzema koncesij v visokem šolstvu," pravijo na ministrstvu. Prav način urejanja koncesij pa je zmotil nekatere profesorje in pravnike, ki so nedavno razpravljali o predlogu novele.

Najmanj pet evrov bruto na uro
Ker ocenjuje zakon o delovnih razmerjih za pomanjkljiv, številni delavci pa so kljub pridnemu delu reveži, je nepovezani poslanec Andrej Čuš v obravnavo v DZ vložil predlog zakona, s katerim bi določili minimalne pravice delavcev. Nihče ne bi smel bil plačan manj kot pet evrov bruto na uro, je povedal. Tako se v praksi dogaja, da dijak ali študent prejme zajamčeno plačilo v višini 4,61 evra bruto na uro, delavec pa lahko tudi le 2,60 evra bruto. Najnižja zakonito določena plača v Sloveniji je namreč 313 evrov bruto, in sicer po kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa, je pojasnil Čuš.

Strategija razvoja nevladnih organizacij
Nevladne organizacije v Sloveniji imajo po mnenju SMC veliko potenciala, ki pa za zdaj še ni izkoriščen v celoti. Tako denimo zaposlujejo le 0,8 odstotka aktivnega prebivalstva. V Sloveniji je namreč registriranih nekaj več kot 27.500 nevladnih organizacij, ki skupaj zaposlujejo približno 7600 ljudi. K hitrejšemu razvoju naj bi pripomogel tudi predlog vladnega zakona o nevladnih organizacijah, ki celostno ureja njihov status. Ministrstvo je v sodelovanju z nevladnimi organizacijami pripravilo predlog zakona, ki med drugim opredeljuje enotne pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, ter strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva.(TFL)