Slovenska sodišča bodo v letu 2025 očitno zaposlovale predvsem kriminalne združbe, ki so trgovale z drogo, saj trenutno že poteka ali se še napoveduje sojenje vsaj petim večjim skupinam. Krško in novomeško sodišče bodo še naprej obremenjevala sojenja zaradi organiziranja nezakonitih prehodov meje, koprsko pa gospodarski kriminal. Na koprskem sodišču bodo nadaljevali tudi sojenji za dva primera tihotapljenja drog skozi koprsko pristanišče. Na celjskem okrožnem sodišču pa bodo nadaljevali sojenje v zadevi Teš.(več)

Odbor DZ za enostavnejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe
Odbor DZ za delo je na petkovi nujni seji za obravnavo na plenarni seji DZ po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Proti dopolnjenemu predlogu ni glasoval nihče. Predlog prinaša spremembe, ki bodo omogočile enostavnejši prehod v novi sistem dolgotrajne oskrbe.(več)

Pred poslanci ta teden tudi nagovor Pirc Musar in predlog za razrešitev Klakočar Zupančič
DZ se bo ta teden še zadnjič letos sestal na redni seji. Po nagovoru predsednice republike Nataše Pirc Musar poslance čaka politično pester dnevni red, med drugim glasovanje o razrešitvi predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Zasedali bodo tudi na izredni seji, teden pa sklenili s slavnostno sejo pred dnevom samostojnosti in enotnosti.(več)

Z odločitvijo NSi bržkone pokopani upi za uspeh ustavnih sprememb v tem mandatu
Možnosti za ustavne spremembe v tem sklicu DZ so strmoglavile. V NSi so namreč sprejeli sklep, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili. Nedavno tako tudi niso podprli začetka postopka za spremembe pri imenovanju vlade, ki so jih predlagali prav sami. Pobude za spremembo ustave s tem ostajajo brez dvotretjinske večine.(več)

Nerešenih 80 denacionalizacijskih zahtevkov pri upravnih organih
Vlada se je na četrtkovi seji seznanila s poročilom o reševanju denacionalizacijskih zahtevkov pred upravnimi organi. Skupaj je bilo pred vsemi upravnimi organi vloženih 39.715 zahtevkov, pravnomočno pa jih je zaključenih 39.635 ali 99,79 odstotka. Nerešenih je ostalo 80 zahtevkov, so po seji sporočili z ministrstva za pravosodje.(več)

EWLA-Slovenija je organizirala srečanje na temo "Pravnice na vodilnih položajih: na poti navzgor"
Dogodek je potekal v prostorih odvetniške pisarne Škufca, kjer so se zbrale članice združenja in gostje. Po uvodnem nagovoru prof. dr. Trstenjak so pri okrogli mizi sodelovale dr. Ana Kerševan, Tatjana Vogrinec Burgar in mag. Sanja Savič, pogovor pa je moderirala odvetnica Eva Škufca. Razpravljale so o izzivih žensk na vodstvenih položajih, poudarile pomen podpore in vztrajnosti ter izpostavile koristi enakopravnosti.

Borzen spremenil poziv za sofinanciranje sončnih elektrarn v gospodinjstvih
Končne odjemalce s sončnimi elektrarnami, ki želijo zanje pridobiti sofinanciranje Borzena, bodo morali distribucijski operaterji kot odjemalce s samooskrbo registrirati do vključno 1. oktobra 2025, izhaja iz spremembe poziva, objavljene v uradnem listu. Gre za odjemalce, ki so vlogo za priključitev na omrežje oddali do konca leta 2023.(več)

Na sodiščih izrek sodbe domnevni morilki matere štirih otrok iz Markovcev
Okrožno sodišče na Ptuju bo predvidoma v petek izreklo sodbo Aleksandri Škamlec, ki je novembra na predobravnavnem naroku priznala krivdo za umor 33-letne matere štirih otrok iz Markovcev. Na istem sodišču se v četrtek začenja sojenje kriminalni združbi, ki naj bi se ukvarjala z organiziranim tihotapljenjem ljudi preko meje.(več)

Članice EU z dogovorom glede kazenskega prava pri preprečevanju tihotapljenja migrantov
Države EU so dosegle soglasje o predlogu zakonodaje o preprečevanju tihotapljenja migrantov, katerega cilj je zbližati kazensko pravo članic, med drugim na področju sankcioniranja tihotapljenja migrantov, so sporočili v Bruslju. Pravosodni ministri EU so dosegli soglasje tudi glede posodobitve kazenskopravnih pravil o spolni zlorabi otrok.(več)

Na ICJ začetek postopka ugotavljanja odgovornosti držav za podnebne spremembe
Pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu se je ta teden začel postopek ugotavljanja odgovornosti držav za podnebne spremembe, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi leta 2022 sprejete resolucije o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Med 98 državami, ki sodelujejo v postopku, je svoje stališče predstavila tudi Slovenija.(več)