V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu septembru 2018. Veljati ali uporabljati se je začelo 100 predpisov, 22 predpisov je prenehalo veljati ali se uporabljati, spremenilo pa se je 50 predpisov. Tako je na zadnji dan septembra veljalo 848 zakonov in 19.732 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Kadrovska krepitev državnega odvetništva
Na ministrstvu za pravosodje sta se sestala ministrica Andreja Katič in generalni državni odvetnik Jurij Groznik. Slednji je ministrico med drugim opomnil na nekatere težave ob implementaciji novega zakona, ki bi jih bilo po njegovi oceni treba rešiti s spremembo zakona. Prav tako se je zavzel za kadrovsko krepitev državnega odvetništva. Sogovornika sta se dogovorila še za okrepljeno sodelovanje pri izvajanju nove zakonodaje, saj je zakon predvidel tudi poročanje DZ o doseganju ciljev izvedene reforme državnega pravobranilstva.

Višja povprečnina, a dogovora še ni
Predstavniki združenj občin so se srečali s finančnim ministrom Andrejem Bertoncljem in ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom. Kompromisa glede povprečnine za prihodnje leto niso dosegli, je pa vladna stran po navedbah občinske svojo prvotno ponudbo nekoliko izboljšala. Še vedno pa bi pristala na manj, kot bi želeli v občinah. Finančno ministrstvo je na prejšnjem sestanku za prihodnje leto predlagalo povprečnino v višini 564,75 evra na prebivalca. Tokrat naj bi bil predlog, za katerega naj bi finančni minister pojasnil, da je zgornja meja, 570 evrov. Po nekaterih informacijah pa naj bi med pogovorom nakazal možnost še dva evra višje povprečnine.

Izredna revizija podeljevanja testnih frekvenc
Komisija DZ za nadzor javnih financ je ob primeru BTC in nekdanjega ministra Borisa Koprivnikarja danes priporočila računskemu sodišču, naj opravi izredno revizijo podeljevanja testnih frekvenc za tehnologijo 5G. Od NPU, Specializiranega državnega tožilstva in KPK pričakuje, da bodo proučili sume nezakonitosti pri podelitvi teh frekvenc. Vlado pa poziva, naj v osmih dneh posreduje dokumentacijo in vse pogodbe, ki so bile sklenjene s prejemniki testnih frekvenc. Poziva tudi Forum za digitalno družbo in Sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij, naj se opredelita do smotrnosti in transparentnosti podelitve frekvenc.

Grožnja slabšega javnofinančnega salda
Javnofinančni položaj Slovenije se bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v prihodnjih letih poslabšal. Potem ko bo letos prvič po finančni in gospodarski krizi beležila presežek javnih prihodkov nad javnimi odhodki, bo prihodnje leto spet zdrsnila v primanjkljaj in se iz njega ne bo izvila še vsaj naslednjih pet let. Leta 2019 bo javnofinančni primanjkljaj naše države znašal 0,1 odstotka BDP, v letih zatem pa se bo vsako leto poslabševal za po desetinko odstotne točke. Do leta 2023 se bo tako tako spustil na 0,5 odstotka BDP, napoveduje IMF.

Takojšnja odprava blokade azilnega sistema
Poročevalci Evropskega parlamenta za prenovo azilne zakonodaje so na pobudo evropske poslanke iz Slovenije Tanje Fajon v pismu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu in predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju pozvali države članice EU k takojšnji odpravi blokade reforme azilnega sistema. Fajon je ob tem v sporočilu za medije poudarila, da so v Evropskem parlamentu kljub težkim pogajanjem in napornemu delu uspeli "pridobiti pogajalske mandate za vseh sedem zakonodajnih predlogov glede reforme azilne zakonodaje".(TFL)