Vrhovno sodišče je sprejelo poslovnik o ločenih mnenjih, ki jih je kot možnost pri odločanju vrhovnih sodnikov uvedla februarja sprejeta novela zakona o pravdnem postopku. Ločeno mnenje lahko poda le vrhovni sodnik, ki je to napovedal ob odločanju, pridružitev k mnenju pa je mogoča tudi brez predhodne napovedi. Ločeno mnenje lahko da tudi več vrhovnih sodnikov skupaj. Vrhovni sodnik mora ločeno mnenje izdelati v sedmih dneh od dneva, ko dobi besedilo odločbe o reviziji, senat pa lahko določi tudi drugačen rok. Omenjena novela ZPP je sicer med drugim odpravila dovoljeno revizijo in ohranila le še t. i. dopuščeno revizijo o zadevah, za katere bo vrhovno sodišče ocenilo, da so pomembne za razvoj prava in poenotenje sodne prakse.

Sistemsko urejanje kritične infrastrukture
Vlada je potrdila predlog zakona o kritični infrastrukturi. Temeljni namen predloga je sistemsko urediti zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, so navedli na Twitterju. Zaščita obsega vse aktivnosti, ki prispevajo k neprekinjenosti in celovitosti delovanja. V predlogu zakona so za sektorje kritične infrastrukture določeni preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij. Nosilci sektorjev so ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.

Računsko sodišče ni zadovoljno z ukrepi
Računsko sodišče je objavilo porevizijsko poročilo, ki se nanaša na popravljalne ukrepe pri reviziji učinkovitosti urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin. Od štirih popravljalnih ukrepov ministrstva za okolje in prostor je sodišče tri označilo za zadovoljive, enega pa za nezadovoljivega. Sporna točka v poročilu, ki se nanaša na leta od 2008 do 2015, ostajajo podrobnejši pogoji za obravnavo pobud javnosti, ki bi jih moralo ministrstvo predpisati na podlagi zakona o prostorskem načrtovanju. Ministrstvo se je reševanja problematike lotilo z oblikovanjem priročnika, ki po oceni sodišča ni predpis, kot ga predvideva zakonodaja, ob tem pa njegova priprava prihaja prepozno.

Slovo od avtomobilov na bencin ali dizel
Vlada je potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na okolju prijaznejša fosilna goriva. Vlada se je zavezala, da bo s spodbudami, subvencijami in morda tudi omejitvami ravnala v skladu s strategijo. Avtomobilske tovarne, ki dajo nekaj nase, so že razglasile, da bo leto 2025 prelomno in so si leto 2030 zadale za nove tehnološke rešitve, je izpostavil vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Bojan Žlender.

Razvoj Slovenije do 2030
Vlada se je seznanila z osnutkom strategije razvoja Slovenije 2030, novega krovnega razvojnega okvirja države. Osrednji cilj strategije je zagotoviti kakovost življenja za vse, to pa naj bi dosegli prek uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Strateške usmeritve so v dokumentu povzete v 12 konkretnih ciljih. Za vsakega od ciljev so ob tem določeni dva ali trije kazalniki uspešnosti - skupaj jih je 29 - s katerimi se bo spremljala uspešnost izvajanja strategije. V ta okvir se enako pomembno vpletata še dva stebra, to sta učenje za in skozi celo življenje ter prenova sistema javne uprave v veliko bolj sodelovalno družbo.

Regulacija prodaje kmetijskih zemljišč
Evropska komisija je objavila smernice za regulacijo prodaje kmetijskih zemljišč. Smernice bodo v pomoč pri zaščiti kmetijskih zemljišč pred grožnjami prekomernih cenovnih špekulacij in koncentracije lastništva. Države EU lahko omejijo prodajo kmetijskih zemljišč, da bi ohranile kmetijske skupnosti in spodbujale trajnostno kmetijstvo. Kmetijska zemljišča, kot ob tem dodajajo v komisiji, potrebujejo posebno zaščito, zato so nekatere članice uvedle posebne omejitve pri nakupu. Po drugi strani pa so tuje investicije pomemben vir, ki ne sme biti diskriminiran. Usmeritve temeljijo na sodni praksi Sodišča EU.(TFL)