Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, je izdala odločitev o podpori za javni razpis krepitev kompetenc in inovacijskih potencialov podjetij. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo razpisa, znaša osem milijonov evrov. Razpis je v petek objavila javna agencija Spirit Slovenija. Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 80 odstotkov skupne vrednosti oziroma 6,4 milijona evrov. Cilj javnega razpisa je sofinancirati vsaj 40 projektov z visoko inovativnostjo in s tržnim potencialom, kar bo posledično prispevalo k večji konkurenčnosti sodelujočih podjetij. Podprti bodo projekti podjetij na prednostnih področjih Slovenske strategije pametne specializacije (S4).

Zagnali sistem izmenjave podatkov o zadolženosti

Delovati je začel elektronski sistem za izmenjavo podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Sistem je del centralnega kreditnega registra, v katerem so na nacionalni ravni zbrani podatki o zadolženosti tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov. Register je v skladu z zakonom o centralnem kreditnem registru vzpostavljen z namenom izvajanja nalog in pooblastil Banke Slovenije (zlasti na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti, makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj) in z namenom upravljanja sistema izmenjave informacij.

NKBM in KBS uradno združeni

NKBM in KBS banka sta po tem, ko sta tik pred koncem leta s strani Evropske centralne banke prejeli dovoljenje za pripojitev slednje, poslej tudi uradno združeni v enotno banko. NKBM si je lani že pripojila Poštno banko Slovenije, zdaj pa pod svoje okrilje združuje še nekdanjo slovensko podružnico Raiffeisen Bank. Ob združitvi bo poslovanje za stranke nemoteno, zato obisk banke za komitente zaradi te spremembe ni potreben. Novi lastniki NKBM so že večkrat napovedali, da je njihova dolgoročna strategija priti do vsaj 25-odsotnega tržnega deleža, ki bi jim zagotovil stroškovno učinkovitost. Kako bodo to dosegli, doslej še niso razkrili.

Še za 3,4 milijarde evrov zadolževanja

Država se bo v letu 2017 za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 3,4 milijarde evrov, določa program financiranja proračuna, ki ga je pred kratkim sprejela vlada. S tem namenom bo Slovenija letos na mednarodnih trgih predvidoma izdala eno državo obveznico v višini ene milijarde evrov. V primeru zadolžitve za omenjeni znesek bo dolg državnega proračuna konec leta znašal 27,7 milijarde evrov. To je 586 milijonov evrov več od ocenjenega dolga za leto 2016, so izračunali na ministrstvu za finance.

Trošarine in davki niso krojili inflacije

Za razliko od prejšnjih let, ko so spremembe trošarin, predvsem za naftne derivate, pomembno vplivale na stopnjo inflacije, lani ni bilo tako. Spremembe trošarin na skupno letno inflacijo v letu 2016 niso vplivale, ugotavlja državni statistični urad. Zaradi višjih trošarin za pogonska goriva so bile cene v skupini prevoz ob koncu leta 2016 za 0,2 odstotne točke višje, kot bi sicer bile ob nespremenjenih trošarinah, so izračunali na statističnem uradu. Cena najbolje prodajanega 95-oktanskega bencina se je sicer v letu 2016 zvišala za 7,4 odstotka na 1,271 evra za liter.

Diplomacija pred enakimi izzivi

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru diplomatom na letnem posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju med glavnimi nalogami slovenske zunanje politike v letošnjem letu izpostavil evropsko politiko in odnose s sosednjo Hrvaško. Zunanji minister Karl Erjavec pa je dejal, da nas v letošnjem letu čakajo takšni izzivi kot v preteklem, to so migracije, terorizem in varnost. V naši soseščini nismo uspeli rešiti nobene krize, zato situacija ostaja podobna kot lani, je poudaril. Velik izziv bo pričakovana razsodba arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Upam, da bomo tudi ta izziv uspešno premagali in da bomo za vselej tudi ta spor, ki bremeni obe državi, presegli," je dejal minister. (TFL)