Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil tretji odstavek 12. člena zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo. Ker določba ne velja več, je ustavno sodišče le ugotovilo njeno protiustavnost. Je pa hkrati razveljavilo del zakona, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 evrov. Po njegovi oceni je namreč zakonodajalec z visokimi sodnimi taksami pri tej vrednosti spornega predmeta "porušil ravnovesje med interesom države po zaračunavanju sodnih taks ter interesom strank po učinkovitem dostopu do sodišča in učinkovitem uveljavljanju pravnih sredstev". Do drugačne zakonske ureditve se bo sodna taksa pri vrednosti spornega predmeta obračunavala v višini, ki velja za vrednost spornega predmeta 500.000 evrov.

Omamljanje živali pred zakolom v skladu z ustavo
Določba zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje zakol toplokrvnih živali brez prehodnega omamljanja, po oceni ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo. Ustava namreč ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje. Taka ureditev ne posega prekomerno v pravico do verske svobode, so navedli na ustavnem sodišču. Ustavno presojo sta namreč zahtevala Slovenska muslimanska skupnost in pripadnik islamske vere Edin Kumalić, ker islam predpisuje uživanje mesa živali, zaklanih na poseben način. Toda zakon ne prepoveduje le islamskih obrednih zakolov, pač pa vse zakole neomamljenih živali v klavnicah.

Varčevalec LB iz Sarajeva ni uspel
Upravno sodišče je razsodilo v prvem primeru tožbe nekdanjega varčevalca Ljubljanske banke v Sarajevu, ki se je pritožil, ker mu je sklad za nasledstvo zavrnil zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Sodišče je tožbo zavrnilo. Pritrdilo je odločitvi sklada, sprejeti na podlagi zakona, ki za prenesene devizne vloge ne določa izplačila. Sklad za nasledstvo je marca lani v skladu z zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić zavrnilo verifikacijo devizne vloge tožnika, ker je vsa sredstva s svoje devizne vloge prenesel na svoj posebni privatizacijski račun pri agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH.

Evropska komisija svetuje Sloveniji
Slovenija je iz Bruslja dobila redne letne proračunske in reformne nasvete, v katerih Evropska komisija ponavlja poziv k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju ter nadaljnjim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Poleg tega jo poziva, naj "izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti". Na ministrstvu za finance so priporočila, ki jih je Evropska komisija namenila Sloveniji, pričakovali. Obenem pozdravljajo, da je komisija Sloveniji priznala napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, kar je po njihovi oceni potrditev, "da smo na pravi poti".

Poziv k avtomatičnemu dvigu socialne pomoči
Organizacije Petka za nasmeh, Slovenska filantropija in zveza prijateljev mladine pozivajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da ob uveljavitvi novele zakona, ki dviguje višino denarne pomoči, dvig uredi tako, da upravičencem z že veljavno odločbo ne bo treba ponovno vlagati zahtev, so sporočili iz Petke za nasmeh. S 1. junijem se v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka in deleži tega, ki pripadajo posameznim povezanim osebam. Vendar morajo upravičenci ponovno izraziti zahtevo po novi odmeri pravice, tudi če že imajo veljavno odločbo.

Manj umrlih zaradi kaznivih dejanj
Policija je lani obravnavala 58.052 kaznivih dejanj, za katera je vložila kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Zmanjšalo se je tudi število umrlih zaradi posledic kaznivih dejanj, s 43 v letu 2016 na 26 v lanskem letu, med drugim kaže poročilo o delu policije v letu 2017. Poročilo kaže tudi, da je lani delež preiskanih kaznivih dejanj, ki znaša dobrih 48 odstotkov, ostal na skoraj enaki ravni kot leto prej. Je pa policija obravnavala za skoraj 13 odstotkov manj kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, njihov delež v celotni kriminaliteti se je zmanjšal na dobrih 15 odstotkov.(TFL)