Odbor DZ za delo je enotno podprl predlog novele pokojninskega zakona, ki bo skupaj s predlogom novele zakona o dohodnini uvedel spremembo, da bo regres do višine povprečne plače razbremenjen dohodnine in prispevkov. Levica je želela, da bi bil regres tistih z višjimi dohodki razbremenjen manj, a je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila na morebitno ustavno spornost. Razbremenitev bo sicer veljala že za leto 2019. Za letošnji regres, ki je bil oz. bo izplačan pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bodo obračunani prispevki povrnjeni.

Financiranje javnega programa v zasebnih šolah
Ministrstvo za izobraževanje je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o financiranju izobraževanja, ki spreminja način financiranja programov v zasebnih šolah. Po predlogu bi država zasebnim osnovnim šolam za izvajanje javnega programa zagotavljala 100 odstotkov sredstev. Za srednje in glasbene šole pa sprememb pri načinu financiranja po navedbah iz predloga zakona ni in jih bo država izvajanje javnega programa še naprej financirala 85-odstotno. Predlog pa sicer nekoliko spreminja pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati vse zasebne šole, če želijo pridobiti državno financiranje.

Erik Kerševan predsednik Sodnega sveta
Sodni svet je na torkovi seji dobil novega predsednika, vrhovnega sodnika Erika Kerševana. Novega predsednika so člani Sodnega sveta izvolili po odstopu dosedanje predsednice Barbare Nerat. Ta je položaj zapustila iz osebnih razlogov. Predsednika s tajnim glasovanjem izvolijo člani Sodnega sveta z dvotretjinsko večino. Izvoljen je za dobo treh let in po poteku mandata ne more biti ponovno izvoljen. Sodni svet sicer sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

Slovenija pred Sodiščem EU
Evropska komisija je na Sodišču EU vložila pritožbo proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Za sprožitev postopka pred Sodiščem EU se je komisija odločila januarja. Kot so takrat pojasnili v Bruslju, so slovenski organi pregona 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB.

Hrvaške sodbe proti slovenskim ribičem
Slovenski ribiči še naprej prejemajo kazni hrvaških organov, ker prečkajo sredinsko črto v Piranskem zalivu in ribarijo do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Medtem pa so ribiči dočakali tudi prvi razsodbi pred hrvaškimi sodišči. V enem primeru je sodišče zavrnilo obtožnico zoper slovenskega ribiča, pravni subjekt pa je bil kaznovan s 110.000 kunami, v drugem primeru so ribiča kaznovali s 16.000 kunami. Od novega leta so slovenski ribiči prejeli skupno 91 novih kazni, na vse so se tudi pritožili. Po besedah odvetnika, ki jih zastopa, bodo konec tega meseca in v prvi polovici naslednjega na vrsti naroki za peterico slovenskih ribičev.

Krepitev varstva potrošnikov in mejne straže
Evropski parlament je potrdil besedilo direktive, ki zaostruje pravila o varstvu potrošnikov, s čimer želi izboljšati transparentnost na spletnem trgu in zajeziti dvojno kakovost blaga. Po novem ne bo več mogoče tržiti izdelka kot enakega proizvodu v drugih članicah, če bo imel ta neupravičeno bistveno drugačno sestavo ali značilnosti. Za močno razširjene kršitve bo najvišja denarna kazen znašala vsaj štiri odstotke letnega prometa trgovca. Evropski poslanci pa so podprli tudi nov zakon za okrepitev evropske mejne in obalne straže, s katerim bo zagotovljena boljša zaščita zunanjih meja EU. Zakon predvideva vzpostavitev nove stalne enote za podporo državam EU.(TFL)