O sodnih zaostankih ne govorimo več

Število nerešenih zadev v zadnjih letih se je bistveno zmanjšalo, je na novinarski konferenci ob otvoritvi sodnega leta povedal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Slovenska sodišča so tudi v lanskem letu rešila več zadev, kot so jih prejela v reševanje. Posledično se zmanjšujejo sodni zaostanki, o katerih po besedah Masleše ne govorijo več, pač pa govorijo le še o povprečnem pričakovanem času reševanja zadeve. Ta se je od leta 2014 s 3,3 znižal na 2,7 meseca.

Vladni predlog zakona o mednarodni zaščiti po opozorilu desetih nevladnih organizacij oži pravice prosilcev za azil in beguncev. Njegov namen je očitno še bolj omejiti možnost dostopa do mednarodne zaščite v Sloveniji, in to v času, ko je zaradi vojn in preganjanja domove prisiljenih zapustiti največje število ljudi po drugi svetovni vojni, menijo.

Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, ki je začel veljati novembra lani, tako potrošnikom kot ponudnikom prinaša možnost hitrejšega in cenovno ugodnejšega reševanja sporov, so poudarili udeleženci strokovnega posveta o izvensodnem reševanju potrošniških sporov v EU in Sloveniji. Nekateri pa so opozorili, da na ponudnike deluje preveč prisilno in uvaja dodatne stroške.

Na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije so tudi letos zbrali potrebe delodajalcev po kadrovskih štipendijah, so sporočili iz sklada. Kot so zapisali, so največ potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko leto 2016/2017 oddali delodajalci za področji naravoslovja in tehnike, predvsem strojništva, elektrotehnike in mehatronike.

Komisija DZ za narodne skupnosti je obravnavala predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU do junija 2017 in sklenila, da nanj nima pripomb. Eden osrednjih izzivov v deklaraciji je spopadanje z migrantsko krizo, kjer se v naslednjem letu pričakuje veliko sprememb, je na seji komisije pojasnil Jure Vršnak z MZZ.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je pripravil predlog novele zakona o varstvu okolja za obravnavo na seji DZ. Med drugim je sprejel dopolnilo koalicije, po katerem bo treba okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gradnje, ne šele pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, kar je predlagala vlada.

Industrija 4.0 je že realnost tako v Nemčiji kot v Sloveniji, so poudarili na srečanju Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Država mora spodbuditi gospodarstvo na poti digitalizacije, tudi z davčno politiko. Okvire sprememb bi lahko dobili že do poletja, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.(TFL)