Za TEŠ še ni vseh podatkov

Za danes predvideno drugo branje predloga zakona o državnem poroštvu za Teš 6 na odboru DZ za finance in monetarno politiko je vprašljivo. Koalicijske poslanske skupine namreč predlagajo umik te točke z dnevnega reda, saj da v DZ še niso dobili informacije o izpolnjevanju sklepov vlade, ki jih je ta v zameno za poroštvo postavila Tešu. Kot so za STA pojasnili v SDS, v DZ niso prejeli informacije o tem, da bi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) znižala vrednost projekta in izpogajala končno vrednost ter da bi s Premogovnikom Velenje sklenila pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po najvišji ceni 2,25 evra na gigajoul.

Po potrditvi držav članic EU je dobila zeleno luč pilotna faza projektnih obveznic, s pomočjo katerih naj bi spodbudili naložbe v prometna, energetska in komunikacijska omrežja, prižgal tudi Evropski parlament. Predstavniki Evropske komisije so sicer mnenja, da te obveznice ne bodo zadosten ukrep za spodbuditev gospodarske rasti območja evra.

Gospodarstvo še vedno podpira vlado pri varčevalnih ukrepih, a želi si tudi razvoja, ki bo zagotovil delovna mesta in socialno stabilnost. Finančni minister Janez Šušteršič je včeraj na skupščini GZS prisluhnil željam gospodarstvenikov in obljubil, da bo vlada tisto, kar je dobrega in koristnega za gospodarstvo, poskušala upoštevati.
Kot prvo željo GZS je Samo Hribar Milič, predsednik GZS izpostavil uvedbo kapice na socialne prispevke. Če hočemo razvoj, potem moramo imeti delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, a zdaj visoko izobraženi bežijo v tujino, kajti menedžerji plačujejo 23-krat več davkov in prispevkov kot pa tisti z minimalno plačo, je opozoril.

Predsednik DZ in Državljanske liste (DL) Gregor Virant je v ponedeljek predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum, so za STA pojasnili v poslanski skupini DL. Po predlogu tretjina poslancev in DS ne bi več mogla zahtevati referenduma, predviden pa je tudi kvorum. Predlog ustavnih sprememb predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. V ustavo bi zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic. Za veljavnost referenduma pa predlog predvideva 40-odstotno udeležbo.

Člani odbora za pravosodje so na nujni seji razpravljali o zahtevi za oceno ustavnosti novele Zakona o vladi, ki jo je skupina opozicijskih poslancev podala zaradi prenosa tožilstva pod pristojnost MNZ. V razpravi so opozicijski poslanci vztrajali, da je takšna ureditev neustavna, v koaliciji in zakonodajno-pravni službi DZ pa so očitke zavračali.
Katarina Kralj iz zakonodajno-pravne službe DZ je pojasnila, da je njihova služba očitke o protiustavnosti novele zakona o vladi zavrnila. Ne strinjajo se s tem, da bi ureditev kršila načelo delitve oblasti, saj državno tožilstvo po njihovi presoji ni del pravosodne veje oblasti. Odbor je z 11 glasovi za in sedmimi glasovi proti podprl opisano mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je očitke predlagateljev ustavne presoje o neustavnosti novele zavrnila.(TFL)