Kriminalistična preiskava nakazil iranskega državljana prek NLB v letih 2009 in 2010 ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja, je poročala televizija POP TV. Iranski državljan je na račune NLB dobival nakazila iz iranske banke in jih nakazoval naprej v tujino. "Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi ta oseba storila konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, ki je bila plasirana v Slovenijo. To pa je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja," je povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič. Nova preiskava NPU se tako osredotoča le na morebitne nepravilnosti bančnih uslužbencev, ki so bili vpleteni v nakazila.

Vlada je prisluhnila občinam
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v okviru druge obravnave precej posegel v predlagano novelo zakona o financiranju občin. Pri nekaterih členih je vlada namreč prisluhnila pripombam občin, čemur so sledila koalicijska dopolnila. Med drugim odpravljajo zgornjo omejitev skupnih sredstev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav iz državnega proračuna. Še vedno pa v občinah z vsem niso zadovoljni. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da so zakon dolgo in podrobno usklajevali s predstavniki združenj občin, a glede na vsebino, ki jo urejajo, je težko pričakovati, da bi o vsem dosegli popolno uskladitev.

Višji prag za občinske svete in daljši rok za nadomestilo
Odbor za notranje zadeve je obravnaval tudi predlog novele zakona o lokalnih volitvah, s katerim vlada med drugim predlaga stalen datum lokalnih volitev. V zakonski predlog so vključili dopolnili, s katerima bi nekoliko povišali prag za kandidiranje v občinske svete. Za vložitev kandidature bo namesto 15 potrebno najmanj 30 podpisov volivcev. Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o nadzoru državne meje, s katerim poslanci NSi predlagajo podaljšanje roka za zahtevek nadomestila zaradi otežene rabe zemljišča. Po prvotnem predlogu NSi bi ga podaljšali do konca letošnjega leta, s sprejetim dopolnilom pa do 31. marca prihodnje leto.

Tožilec Fišer v suspenzu
Generalni državni tožilec Drago Šketa je nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja suspendiral zaradi sodnega postopka, ki zoper njega teče na Okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012. Fišer napoveduje pritožbo na suspenz, ker da ta ni upravičen. "Domnevno kaznivo dejanje ni bilo izvršeno pri izvajanju kazenskega pregona, temveč pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva. Razlika je bistvena, saj prvo prizadeva bistvo tožilske funkcije, to je kazenski pregon, drugo pa ne," je pojasnil v pisni izjavi.

Okoljske dajatve za nagrobne sveče
Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami vključno s preprečevanjem odpadnih sveč oziroma zmanjševanjem porabe sveč v obdobju med januarjem 2015 in junijem letos ni bil dovolj učinkovit, je z revizijo ugotovilo računsko sodišče. Učinkovitost sistema po ocenah sodišča dodatno zmanjšuje slab nadzor ministrstva nad evidencami. Glede na skromen znesek pobrane okoljske dajatve, ki povprečno znaša le 24.780 evrov za 6418 ton nagrobnih sveč v letih 2015 in 2016, pa računsko sodišče ocenjuje, da okoljska dajatev za nagrobne sveče ni ekonomski oziroma finančni instrument, s katerim bi lahko pospeševali in spodbujali doseganje ciljev na področju varstva okolja.

Pogajanja o napotenih delavcih
Evropski parlament je dal zeleno luč za pogajanja z državami članicami o reformi pravil o napotenih delavcih. Pričakovati je, da bosta parlament in Svet EU pogovore začela novembra s ciljem doseči dogovor o zakonodajnem predlogu v prvi obravnavi. Glavne spremembe v primerjavi z direktivo iz leta 1996 zadevajo plačilo, trajanje napotitve, kolektivne pogodbe in delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela. Poročevalki Evropskega parlamenta Elisabeth Morin-Chartier (EPP) in Agnes Jongerius (S&D) sta poudarili, da bosta v pogajanjih veliko pozornost namenili vprašanju cestnega prometa.

Hitrejši pregledi na zunanjih schengenskih mejah
Evropski poslanci so podprli uvedbo enotnega elektronskega sistema, ki bo beležil vstop in izstop državljanov tretjih držav na zunanjih mejah schengenskega območja. Sistem vstopa in izstopa, za katerega je v Strasbourgu glasovalo 477 poslancev, 139 pa jih je bilo proti, bo nadomestil žigosanje potnih listov in pospešil prečkanje meje. Obenem bo z novim sistemom lažje odkriti osebe, ki nadaljujejo bivanje po izteku 90- ali 180-dnevnega dovoljenja za bivanje, ter zlorabe dokumentov ali identitete. Sistem vstopa in izstopa, znan tudi pod kratico EES, bodo predvidoma začeli uporabljati leta 2020.(TFL)