Povšetova pred evropskimi sodniki

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo v prid petim pripornikom oziroma zapornikom, ki so zaradi slabih razmer v ljubljanskem zaporu na Povšetovi tožili Republiko Slovenijo. Sodba sicer še ni pravnomočna, če pa bo obveljala, bo morala država peterici izplačati skupno 39.500 evrov. Kot piše v obrazložitvi sodbe, ki jo povzema STA, je bila peterica priprta oziroma zaprta v celici, veliki 16,3 kvadratnega metra, v njej pa je bilo pet ali šest postelj.

Preobremenjenost ljubljanskega zapora je sicer že dolgo časa znana težava. Kot pojasnjujejo na sodišču, znaša zmogljivost zapora 128 zapornikov, medtem ko jih je bilo leta 2009 zaprtih 261. Poleg tega na sodišču ugotavljajo, da celice niso imele primernega sistema prezračevanja, zaradi česar so se poleti povprečne temperature gibale okoli 28 stopinj, presegale pa so tudi 30 stopinj.

Državni zbor je včeraj še deloval s polnimi pooblastili, saj je predsednik republike akt o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev podpisal v danes minuto po polnoči. Tako od danes dalje DZ lahko opravljala le še nujne zadeve na izrednih sejah. V času volilne kampanje, torej od 4. novembra dalje, pa praviloma ne bo zasedal.

V času razpusta bodo poslanci lahko zasedali na izrednih sejah, njihov sklic pa bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Izjema bodo zadeve, ki jih mora DZ obravnavati v ustavno oz. zakonsko določenih rokih, kot je denimo razpis zakonodajnega referenduma ali pa ponovno odločanje zaradi veta državnega sveta.

Na področju davčne politike je mogoče še marsikaj storiti glede učinkovitosti, je na Davčno-finančni konferenci v Portorožu dejala Alenka Kovač Arh z ministrstva za finance. Po njenem mnenju je smotrno nadaljevanje projekta obdavčitve nepremičnin, saj na tem področju po izkoriščenosti davčne zmogljivosti močno zaostajamo za povprečjem držav OECD. Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov je poleg tega izpostavila, da bi bilo treba odpreti tudi vprašanje t.i. zelene javno-finančne reforme.

Novela zakona o DDV, ki jo je DZ sprejel 23. septembra, uvaja ukrep, ki davčnim zavezancem omogoča zmanjšanje obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev že ob prijavi terjatev v prisilni poravnavi ali stečaju.

Z včerajšnjim dnem je začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1E), ki izboljšuje likvidnost podjetij, ki imajo neplačane terjatve do podjetij v postopku prisilne poravnave ali stečaja. Včeraj sta začeli veljati tudi noveli zakonov o trgu finančnih instrumentov in o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

Včeraj sta začeli veljati tudi novela Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-C) in novela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-D), ki sta vsebinsko povezani in v slovenski pravni red prenašata določbe evropske direktive s tega področja, med drugim glede sodelovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) ter vpisovanjem vrednostnih papirjev na račune.

Evropska komisija pripravlja zakonodajni predlog, ki bi evropskemu organu za nadzor nad vrednostnimi papirji in trgi (Esma) omogočil začasno prepoved objave bonitetnih ocen o članicah EU v javnofinančnih težavah, povzema STA poročanje poslovnega časnika Financial Times (FT) Deutschland. S tem naj bi omejili negativen učinek teh ocen na finančno stabilnost. Kot navaja FT Deutschland, ki se je dokopal do zaenkrat še zaupnega dokumenta Evropske komisije, naj bi v resorju komisarja za notranji trg in notranje storitve Michela Barnierja pripravljali nove spremembe zakonodaje o bonitetnih agencijah. (TFL)