Slovenija spoštuje zaveze do Bruslja glede NLB, a banke ne smemo prodati tako, da bodo slovenski davkoplačevalci znova oškodovani, je dejal predsednik vlade Miro Cerar. Potrdil je, da je finančna ministrica ponudila odstop in da ga ni sprejel, ker da zanj ni nobenega razloga. "Ponujeni odstop je samo dokaz tega, da je načelna pri svojem delovanju in da se zaveda, kako pomembni so ti procesi, ki zadevajo NLB," pravi Cerar. Pri tem je poudaril, da so "problem, ki ga imamo glede NLB" - torej zavezo Bruslju o prodaji banke - podedovali od vlade Alenke Bratušek. Ocenil je, da je bil takrat premislek o tem šibak. Za prodajo je pristojen SDH in vlada v pristojnosti holdinga ne sme posegati.

Posluh za vse dobronamerne
Minister Zdravko Počivalšek je po vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona izrazil upanje, da ta zakon v smislu razlastitev sploh ne bo potreben. Dogovore z lastniki zemljišč končujejo, prisluhnili so tudi civilni iniciativi, je dejal. “Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni, na koncu smo pristali na to, da se z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč izognemo poseku gozda, nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru,” je dejal.

Nove tuje naložbe
Interes tujih podjetij za investiranje v Sloveniji se povečuje, je na investicijski konferenci dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti in napovedal tri ali štiri nove tuje investicije do konca leta. Tudi napovedi domačih podjetij glede vlaganj so spodbudne. Država naj bi boljšo podporo vlaganjem zagotovila z novim zakonom o spodbujanju investicij. Podobno kot pri lex Magna bo novi zakon omogočal razlastitev, in sicer za strateške investicije - po osnutku bodo kot takšne opredeljene investicije v višini vsaj 40 milijonov evrov, ki bodo ustvarile vsaj 400 delovnih mest in jih ohranile vsaj pet let.

Veto na zakon o izvrševanju proračuna
Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, s katero je DZ zagotovil nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence. Veto je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, ker tudi višja povprečnina ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim občin. Poslanci bodo morali po izglasovanem vetu o noveli zakona ponovno odločati, podpreti pa jo bo moralo najmanj 46 poslancev. Glede na to, da so novelo potrdili s 73 glasovi za in nobenim proti, vnovična podpora verjetno ni vprašljiva.

Evropski preiskovalni nalog
Pred dobrim tednom je začel veljati evropski preiskovalni nalog, ki bo pravosodnim organom držav članic poenostavil delo pri pridobivanju dokazov v drugi državi EU. Direktivo, ki ga ureja, je v svoj pravni red doslej preneslo zgolj pet držav članic, Slovenija še ne. A tudi ko bo, bi se lahko zaradi naše sodne prakse pojavile težave. Evropski preiskovalni nalog temelji na vzajemnem priznavanju, kar pomeni, da mora vsaka država EU priznati in izvesti zahtevo druge države na enak način, kot če bi obravnavala odločitev domačih organov, so nedavno pojasnili v Evropski komisiji.

S prenosnikom na letalo
ZDA za zdaj ne bodo prepovedale prenosnih računalnikov na letalih iz Evrope, o čemer naj bi razmišljali zaradi možnega terorističnega napada na ta način. Vendar pa to še vedno ni povsem dokončno in bi se lahko premislili, če bi se stopnja ogroženosti poslabšala, so sporočili z ameriškega ministrstva za domovinsko varnost. Ameriški protiteroristični strokovnjaki se na podlagi informacij obveščevalnih služb bojijo eksplozivnih naprav v elektronskih napravah, kot so prenosni računalniki. ZDA so zaradi tega že marca za letalske povezave z desetih letališč na severu Afrike in Bližnjega vzhoda prepovedale številne elektronske naprave. Podobno je storila tudi Velika Britanija.(TFL)