Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah. Ustavnemu sodišču je predlagala prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja člena, saj gre za "specifično situacijo in ureditev, ki ima lahko zelo daljnosežne posledice". Osrednji vidik zahteve varuha je tako neskladje z 18. členom slovenske ustave in 3. členom evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki prepovedujeta nečloveško ravnanje s posamezniki. "Ta pravica je absolutna, kar pomeni, da je ni mogoče omejevati," je opozoril namestnik varuhinje Miha Horvat. V zahtevi je varuh izpostavil tudi problem razlikovanja med mladoletniki s spremstvom oziroma brez, kar krši načelo enakosti pred zakonom.

Pripravništvo v pravosodju
Odbor za pravosodje je brez glasu proti potrdili prizadevanja mladih za izboljšanje razmer na področju pripravništev v pravosodju. Vlado so pozvali k aktivnostim za hitrejši dostop mladih do sodniškega pripravništva in k celoviti ureditvi področja pravniškega državnega izpita. Po besedah Tina Kampla, predsednika mladinskega sveta Slovenije, je bil na področju pripravništev v minulih dveh letih sicer opravljen korak naprej, vendar pa to ne velja za področje pravosodja. Čakalne dobe so po njegovih besedah "nevzdržne", saj je po podatkih iz začetka leta za plačana pripravništva podanih kar 2921 vlog, na volonterska pa 2530.

Koalicija usklajena glede koncesij
Koalicija je dosegla kompromis glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pričakuje, da bo vlada danes predlog potrdila. Po kompromisu v členih glede podeljevanja koncesij je predlog sprejemljiv tudi za DeSUS in ga lahko podprejo, je povedal podpredsednik stranke Tomaž Gantar. Po predlogu novele zakona se bodo koncesije podeljevale na osnovi javnega razpisa, s koncesijskim aktom za 15 let, ob preverjanju izpolnjevanja pogojev in kriterijev pa se lahko koncesija podeli še za 15 let, je pojasnila ministrica. V SD predlog podpirajo, vendar izpostavljajo svoje zahteve glede določb, ki opredeljujejo konkurenčno prepoved v zdravstvu.

Večji razlaščenci za več popravkov
Osnutek zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah, kot so ga na podlagi odločbe ustavnega sodišča pripravili na finančnem ministrstvu, ima po oceni nekaterih večjih razlaščencev še vedno kar nekaj pomanjkljivosti. Verjetno bi bil spet predmet ustavne presoje, menijo in pred dokončno potrditvijo predlagajo vrsto popravkov. Kot pravi Helena Butolen, pooblaščenka nekaterih večjih razlaščencev pripravljene spremembe med drugim ne omogočajo dostopa do dokumentacije, prejudicirajo dejansko stanje v vseh šestih bankah v času izrednih ukrepov - da so bile torej zrele za stečaj - kot tudi ne ureja plačila stroškov postopka.

Drugi tir prej kot Mercator
Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je na pristojnem odboru Evropske komisije predstavil predvideno financiranje gradnje drugega tira, pri čemer namerava Slovenija sredstva dobiti tudi s pribitkom na cestnino za tovorna vozila. Leben je za STA pojasnil, da komisija predlog podpira in ni več ovir za uvedbo ukrepa leta 2019. Sicer bo DZ danes, prvi dan aprilske seje, obravnaval vladni predlog zakona o drugem tiru, kljub opozorilom opozicije, da to ob nujnem postopku onemogoča kakovostno pripravo dopolnil k zakonu. Predlog zakona za zaščito Mercatorja pa bo DZ obravnaval predvidoma prihodnji torek.

Slovenščina ostala pred vrati
Na avstrijskem Koroškem so dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave. Ta prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa opredeljuje le nemščino, ne pa tudi slovenščine. Nova deželna ustava je tako tik pred sprejetjem. 1. junija jo bo potrjeval deželni zbor v Celovcu. Na koncu je ostalo pri formulaciji, da je nemščina deželni jezik. Avstrijska Koroška pa, da priznava, kakor piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. (TFL)