Le 90 dni čakalnih dob

Janko Veber (SD) v poslanski pobudi vladi predlaga, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob. Poslanec SD poudarja, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje, navaja.

Vlada v državni zbor pošilja prenovljen zakon o organiziranosti in delu policije, ki po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar izpolnjuje zaveze iz stavkovnega sporazuma s policijskima sindikatoma. Hkrati pa učinkoviteje ureja delovanje policije, spoštuje poklicne specifike ter izboljšuje njeno organiziranost, je dejala ministrica. Med drugim se urejajo določene posebnosti delovnopravnih razmerij. Vzpostavlja se karierni sistem, ki bo omogočil izkoriščanje kadrovskih potencialov znotraj policije in načrtovanje osebnega razvoja in napredovanja vsakega policista. Še naprej bodo zaposleni v policiji del plačnega sistema javne uprave, ampak bo zanje sistem dopolnjen zaradi specifik njihovega poklica.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s predlogi skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za prihodnji dve leti, ki predvidevajo povečanje števila zaposlenih v pravosodju. Vlada je sprejela tudi zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava ter se seznanila s kadrovskimi načrti nevladnih uporabnikov državnega proračuna. Ministrstvo za pravosodje je namreč prejelo predloge skupnih kadrovskih načrtov vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva in državnega pravobranilstva. Vsi pravosodni organi v naslednjih dveh letih predvidevajo več zaposlitev.

Vlada je sprejela tudi tretje vmesno poročilo o izvajanju programa ukrepov za preprečevanje korupcije. Iz poročila izhaja, da je policija letos prioritetno nadaljevala z delom na področju gospodarske kriminalitete. Sprejetih oz. v pripravi je več zakonov, povezanih s tem področjem, prav tako je bilo sprejetih več kodeksov. Iz poročila izhaja, da so policisti v prvi polovici letošnjega leta zaznali devet novih sumov kaznivih dejanj, katerih zaznana premoženjska škoda znaša 36,4 milijonov evrov, zaključenih pa je bilo 31 zadev, povezanih s kaznivimi dejanji na tem področju, potekale pa so tudi finančne preiskave.

Vlada predlaga nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča za predsednika posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu s sedežem v Haagu, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Posebno sodišče za Kosovo bo pristojno za vojne zločine, ki so jih med konfliktom v tej nekdanji srbski pokrajini v letih 1998-1999 zagrešili pripadniki Osvobodilne vojske Kosova. Kosovska skupščina je ustavne spremembe, ki so odprle pot za vzpostavitev sodišča, sprejela avgusta lani. Sodišče, katerega delovanje bo financirala EU, naj bi začelo delovati še letos.

Nemčija je kršila človekove pravice zapornika s tem, ko so mu onemogočili, da bi v zaporu prejemal metadon kot nadomestno obliko zdravljenja zasvojenosti s heroinom, je presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, poročajo tuje tiskovne agencije. Na sodišče se je obrnil 61-letni moški, ki je moral prekiniti zdravljenje z metadonom, ko so ga leta 2008 zaradi suma trgovanja z mamili zaprli. Moški je bil sicer od svojega 18. leta zasvojen s heroinom, z metadonom pa se je zdravil 17 let. Sodišče v Strasbourgu je sporočilo, da ne more oceniti, ali je zapornik dejansko potreboval terapijo, vendar pa je presodilo, da nemške oblasti niso dovolj skrbno in ob podpori medicinskih strokovnjakov presodile, kakšno terapijo potrebuje moški.(TFL)