Kdo in za kakšno ceno piše zakone?

Komisija za preprečevanje korupcije priporoča vladi, DZ in občinam naj zagotovijo t.i. zakonodajno sled nastajanja posameznih predpisov. Predvsem ob najemanju zunanjih avtorjev namreč obstaja tveganje za nesmotrno porabo javnih sredstev ter za to, da se obide nadzor lobiranja pri pripravi zakonodaje, med drugim ugotavljajo na komisiji.
V času od leta 2004 do 2010 so ministrstva, drugi organi in službe javne uprave v tem obdobju za izdelavo 66 zakonov, dveh uredb ter 22 pravilnikov in pravnih storitev porabili približno sedem milijonov evrov.

Dr. Jožko Peterlin, današnji sogovornik v TFL Glasniku, je priznan finančnik in svetovalec. Zanimiva je njegova trditev, da je v teh časih pomembnejše od dobička preživetje, ki si ga lahko podjetja zagotovijo z obvladovanjem denarnega toka. Pravi, da je znanja o financah v Sloveniji premalo. Trdi tudi, da je polovica članov nadzornih svetov neprimernih.

»Upam trditi, da samo ena fakulteta nudi strokovna znanja na področju poslovnih financ. Ekonomske fakultete rastejo, primernih znanj s tega področja ni. Imamo ozek krog velikih podjetij, ki imajo poslovne finančnike, ki vedo, kaj to pomeni. V veliko družbah pa to nalogo opravljajo računovodje ali direktorji sami, marsikje pa to delajo celo v nabavi in se ne ve, kdo je komu šef: nabava ali finance. Bistvo je, da se dela po sistemu poskus-napaka, poskus-napaka.«

Osrednja tema letošnjega mednarodnega računalniškega sejma Cebit, ki bo potekal od torka do sobote v nemškem Hannovru, je "upravljanje zaupanja". S tem bodo v središče pozornosti postavljena vprašanja zaupanja in varnosti v digitalnem svetu. Tema zaupanja in varnosti bo rdeča nit celotne ponudbe sejma, so na spletni strani sejma zapisali organizatorji. "Zaupanje in varnost v digitalnem svetu sta skupni skrbi vlad, gospodarstev in potrošnikov," so dodali.

Predsedniki parlamentarnih strank in poslanca narodnih skupnosti so začeli sestanek o dopolnitvi ustave z zlatim fiskalnim pravilom, s katerim se bo določilo načela vzdržnosti na področju javnih financ. Vnos zlatega pravila v nacionalne zakonodaje, zaželeno na ustavni ravni, je zahteva medvladne pogodbe 25 članic EU o fiskalnem paktu. Da bi v Sloveniji zlato pravilo zapisali v ustavo, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili že v času, ko je prejšnja vlada pod vodstvom Boruta Pahorja opravljala tekoče posle. Takrat vsebine spremembe ustave še niso določili.

Ministrstvo za zdravje bo za reševanje zdravstvene blagajne pripravilo poseben interventni zakon, za katerega minister Tomaž Gantar upa, da bo sprejet do poletja, če ga ne bodo uspeli izpeljati skupaj z rebalansom proračuna. Sicer pa paket varčevalnih ukrepov v takšni obliki, kot jih je pripravila strokovna služba ZZZS, zanj ni sprejemljiv. Konkretnih ukrepov, kako bodo reševali okoli 110 milijonov globoko luknjo, ki se ob koncu leta obeta zdravstveni blagajni, Gantar ni razkril. Dejal pa je, da vidi pomemben potencial v vsaj delnem prenosu prostovoljnega v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Prebivalka italijanskega Torina je kar trideset let prejemala pokojnino preminulega očeta. Torinčanka je sicer le ena izmed skoraj 130 nezakonitih prejemnikov pokojnin, ki jim je na sled prišla italijanska finančna policija, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Nezakoniti prejemniki pokojnin umrlih sorodnikov ali znancev so državo oškodovali za okoli šest milijonov evrov. Vse so že ovadili.
Pristojne oblasti so sicer po izvedbi nadzora ustavile izplačila pokojnin v več kot 330 primerih. Skupaj bi te letno znašale 1,8 milijona evrov, izplačal pa naj bi jih zavod za socialno varstvo.(TFL)