Za sveženj zakonov, s katerimi bi iz politike na državni in lokalni ravni izločili pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta, se z odločitvijo odbora DZ za notranje zadeve postopek končuje. Odbor je najprej odločal noveli zakona o volitvah v DZ, za kar je zahtevana dvotretjinska večina. Te za rešitev, ki jo je v isti obliki za vse funkcionarje predlagala koalicija, ni bilo. Je pa večina na odboru pritrdila z novelo zakona o lokalni samoupravi predlaganemu institutu odpoklica župana. Nasprotovanje so izrazili v Skupnosti občin Slovenije, v državnem svetu, ostro proti so bili tudi v SDS in Matjaž Han (SD). Toda odbor je nazadnje predlagano novelo zakona ob predhodnem sprejemu nekaterih dopolnil potrdil.

Zaprti arhivi s podatki o zdravljenju
Odbor DZ za kulturo je za drugo obravnavo pripravil predlog zakona o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta. Zakon, ki ga predlaga vladna koalicija, določa, da je vpogled v navedeno arhivsko gradivo dovoljen le pacientu in njegovim dedičem ter pod določenimi pogoji in s soglasjem še raziskovalcem. Zakon predvsem uveljavlja odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v neskladju z ustavo v delu, v katerem določa, da med javno arhivsko gradivo sodi tudi gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki pa pogosto vsebuje občutljive osebne podatke.

Zelena luč za lekarniški zakon
Odbor DZ za zdravstvo je podprl predlog zakona o lekarniški dejavnosti. Ob tem je sprejel tudi dopolnila SMC in SD k predlaganemu zakonu, ki sta jih oblikovali po javni razpravi, medtem ko se koalicijska DeSUS pod dopolnila ni podpisala. Po besedah poslanke Jelke Godec (SDS) je predlog zakona skrpucalo in v določenih točkah v nasprotju z ustavo. "Na mizi imamo toliko dopolnil, da ne bomo niti vedeli, kaj sprejemamo," je dejala in dodala, da če bi bil zakon dober, ne bi bil dopolnjen v 74 odstotkih besedila. Ministrica za zdravje je poudarila, da je večina dopolnil nomotehnične narave, "druge spremembe pa so nastale ob upoštevanju javne razprave."

Težavna pot do državnih odvetnikov
Predstavniki ministrstva za pravosodje in državnega pravobranilstva ostajajo vsak na svojem bregu glede predloga zakona o državnem odvetništvu. Po prepričanju državne sekretarke Tine Brecelj bi zakon zagotovil učinkovitejše izvajanje pristojnosti državnih odvetnikov, generalni državni pravobranilec Jurij Groznik pa meni, da te rešitve slabijo pravni red. Zakonske rešitve zagotavljajo krepitev avtonomije državnih odvetnikov, je poudarila Brecljeva. Prav tako je okrepljena njihova svetovalna funkcija, obenem pa predlog ustrezneje ureja zastopanje pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, je med drugim navedla.

Kvote za odpadke
Vlada bo letos v skladu z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo prvič določila deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo vladno gradivo pripravilo po končanih postopkih, s katerimi preverja izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Deleže prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe bodo za tekoče koledarsko leto določili na podlagi podatkov o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju koledarskega leta, so sporočili z MOP.

Novi energetski sveženj
Evropska komisija predlaga nov sveženj ukrepov za izvedbo energetske tranzicije in uresničitev pariškega podnebnega dogovora. Ta predvideva zavezujoč cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov do leta 2030 ter niz ukrepov, ki naj bi zagotovili vodilni položaj EU na področju obnovljive energije in pošteno obravnavo potrošnikov. V Bruslju so sveženj poimenovali Čista energija za vse Evropejce. Z njim je uresničenih 85 odstotkov ukrepov, predvidenih v okviru strategije za vzpostavitev energetske unije, zasnovane pred dvema letoma.(TFL)