Dnevne zakonodajne novosti / 4. november 2016
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 70/2021 z dne 7.5.2021
TEMA DNEVA
Prvi dan veljavnosti pariškega sporazuma
Tema dneva

Z današnjim dnem začenja veljati pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Do sedaj je po podatkih ZN sporazum podpisalo 193 držav, ratifikacij je 97. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo. Sporazum sta že ratificirali največji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov ZDA in Kitajska, pa tudi EU. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala pa naj bi ga sredi meseca. Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Slovenščina ostaja učni jezik

Odbor DZ za izobraževanje je obravnaval in sprejel dopolnila k predlogu novele zakona o visokem šolstvu. Po štirih urah razprave, ki se je v glavnem vrtela okoli učnega jezika, so poslanci črtali sporni člen, ker o njem ni bilo doseženega soglasja stroke. Tako na univerzah zaenkrat ostaja vse po starem oziroma učni jezik ostaja slovenski. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je v razpravi opozoril, da se po nepotrebnem izhaja iz predpostavke, da se na univerzah ne uči slovensko. “Poslanstvo univerze je odpiranje v svet,” je poudaril in dodal, da je to uresničljivo tudi s tujim in ne le slovenskim jezikom.

Znanje slovenščine za tuje zdravnike

Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti. V njih so določeni pogoji usposobljenosti in za tuje zdravstvene delavce tudi stopnja znanja slovenščine. Vlada je pri določitvi stopnje znanja slovenskega jezika upoštevala načelo sorazmernosti. Zdravniki morajo namreč obvladati slovenski jezik do take mere, da lahko nemoteno komunicirajo z bolniki in kolegi ter pišejo zahtevane izvide in zahtevana poročila. Za zdravnike in zobozdravnike je tako zahtevana visoka stopnja znanja slovenskega jezika, ki je po prepričanju stroke tudi sorazmerna z dolžnostjo, ki jo ima zdravnik oziroma zobozdravnik, ter s pravicami, ki jih ima bolnik po zakonu o pacientovih pravicah.

Vpis pravice do pitne vode v ustavo

Ustavna komisija DZ je v nadaljevanju prekinjene nujne seje iz prejšnjega tedna vendarle potrdila predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo. Prvi trije odstavki predlaganega 70.a člena določajo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Razprava komisije se je znova osredotočila predvsem na četrti odstavek. Poslanci so na koncu potrdili besedilo, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Bližje k protitobačnemu zakonu

Predstavniki ministrstva za zdravje in poslanci SD so uspeli zbližati stališča o predlogu protitobačnega zakona, sta po sestanku potrdila tako ministrica Milojka Kolar Celarc kot tudi vodja strankine poslanske skupine Matjaž Han. Pripombe poslanske skupine SD so bile po besedah ministrice povezane z vprašanji licenciranja, takse, tobačnega centa, enotne embalaže in opredelitve odprtih prostorov. Nekaj razhajanj po Hanovih besedah ostaja predvsem pri vprašanju enotne embalaže. Hkrati je izpostavil zavedanje poslancev SD, da so zakonske rešitve v marsičem povezane z zahtevami evropske direktive.

Redarji s “policijskimi” pooblastili

Vlada je potrdila predlog sprememb zakona o občinskem redarstvu, ki zakon med drugim usklajuje z nekaterimi drugimi, povezanimi zakoni. Med bolj konkretnimi spremembami so spremembe določb, po katerih bo smel občinski redar uporabiti telesno silo in plinski razpršilec tudi v primerih, ko oseba ne bo upoštevala njegovega ukaza. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade ocenil, da sprememba redarskega zakona "nikakor ne pomeni, da postajamo policijska država". Hkrati je navedel, da je bilo primerov, ko so redarji uporabili "sredstva pridržanja", doslej izjemno malo.(TFL)