Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o mednarodni zaščiti. Po mnenju vrhovnega sodišča je predhodna odločitev ustavnega sodišča v obravnavani zadevi pravno neizvršljiva. Opredelitev posledic določene kršitve upravnega postopka ni predmet sodne prakse in stališč sodišča, temveč je v pristojnosti DZ kot zakonodajalca. Ker pa je prav ta očitek v svoji odločbi ustavno sodišče naslovilo na vrhovno sodišče in mu naložilo ravnanje, ki nima podlage v zakonski ureditvi, je odločba neizvršljiva. Edini možni način ustavnoskladnega ravnanja vrhovno sodišče vidi v prekinitvi postopka in začetku postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakona.

Slovenija med zmagovalkami globalizacije
Slovenija je med zmagovalkami globalizacije, ugotavlja študija nemške fundacije Bertelsmann, ki so jo predstavili ta teden. Po pozitivnem učinku na BDP na prebivalca zaradi okrepljene globalne povezanosti od 1990 do 2016 je Slovenija pristala na devetem mestu. Njen položaj je še boljši, če se upoštevajo standardi kupne moči. Slovenija se namreč po koristih globalizacije v tem primeru uvršča celo na drugo mesto, tik za Švico. Visoko uvrstitev je Slovenija dosegla kljub temu, da jo je zadnja kriza močno prizadela. Uvrstila se je tudi pred države iz srednje in vzhodne Evrope, ki so sicer od nje bolj globalizirane.

Nova pravila glede dronov
Evropski poslanci bodo ta teden v Strasbourgu glasovali o novih evropskih pravilih glede dronov, razpravljali o prihodnosti Evrope z nizozemskim premierjem ter imeli razpravo o iranskem jedrskem sporazumu. Težki droni spadajo pod zakonodajo EU o letalstvu, medtem ko uporabo dronov, lažjih od 150 kilogramov, urejajo različne nacionalne zakonodaje držav članic. Različna pravila pomenijo večja tveganja. Droni lahko poškodujejo letala ali ljudi in prispevajo k onesnaževanju zraka ter hrupu. Poslanci zato danes glasujejo o enotnih evropskih pravilih. Na plenarnem zasedanju, ki se bo zaključilo v četrtek, pa bodo glasovali tudi o novem številu sedežev v parlamentu po brexitu.

Pripravljalna dela za drugi tir
Pripravljalna dela za gradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, za katera je Slovenija pridobila 44,3 milijona evrov sredstev EU, naj bi po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo stekla po uskladitvi investicijskega programa, ki predstavlja podlago za začetek del še pred uveljavitvijo zakona o drugem tiru. Po uskladitvi in potrditvi investicijskega programa bo direkcija za infrastrukturo kot nosilec projekta pred uveljavitvijo zakona aktivirala pogodbo z izvajalcem in gradnja dostopnih cest bi se lahko začela, so dodali na ministrstvu. Prizadevajo si, da bi se pripravljalna dela začela čim prej.

Visoke koncesije za rabo vode
Slovenske proizvajalce močno bremenijo visoke koncesije za rabo vode, zaradi česar so v primerjavi s tujimi v nekonkurenčnem položaju. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij si želi, da se to področje končno uredi. Trenutno se v državi za rabo vode plačuje koncesija v višini od 4,9 do 10,8 evra na kubični meter, medtem ko je ta v Italiji 0,2 evra. "To je takšna anomalija, da nimam besed. Ne želimo nič drugega, kot primerno konkurenčno okolje glede na okoliške države. Zakaj? Ker s teh držav prihaja pijača na naš trg," poudarja direktor Dane in predsednik sekcije proizvajalcev brezalkoholnih in alkoholnih pijač pri zbornici Marko Hren.

Švicarji branijo svoj finančni sistem
Švicarji so na referendumu z veliko večino zavrnili reformo finančnega sistema. Pobuda, o kateri so odločali državljani, je predvidevala, da banke ne bi smele več ustvarjati novega, knjižnega denarja, ampak bi bila pristojnost ustvarjanja denarja izključno pri centralni banki. Pobudniki referenduma so predlagali, da poslovne banke ne bi smele posojati več od tega, kolikor imajo zbranih denarnih vlog, medtem ko bi izključna pristojnost ustvarjanja novega denarja v obtoku pripadla Švicarski narodni banki. Predlog je zavrnilo 75,7 odstotka Švicarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.(TFL)