Vrhovno sodišče je 14. marca potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo predlog za priznanje postopka izredne uprave nad hrvaškim koncernom Agrokor kot tujega postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji, so sporočili iz vrhovnega sodišča. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sodbe vesel. Okrožno sodišče je julija lani sprva priznalo postopek, nato pa po pritožbi Sberbank novembra odločilo, da postopek izredne uprave nad družbo Agrokor nima značilnosti tujega postopka zaradi insolventnosti in da ne gre za postopek, ki bi se vodil za račun vseh upnikov dolžnika. Poleg tega je zaključilo, da bi bilo priznanje postopka po t. i. lex Agrokor v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

Harij Furlan še šest let na čelu SDT
Državnotožilski svet je za vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT) potrdil Harija Furlana, ki je bil edini kandidat. Furlan je SDT vodil od februarja 2012, po izteku mandata pa je vodenje začasno prevzela njegova namestnica Darja Šlibar. Imenovan je za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Furlan je ob tem zavrnil očitke, ki naj bi izhajali iz navedb končnega poročila preiskovalne komisije glede korupcije pri poslih z žilnimi opornicami. Poudaril je, da je vedno delal zakonito in si prizadeval za pravičnost. Po njegovih navedbah na SDT vodijo več zadev glede korupcije v zdravstvu, nobene od teh pa ni obravnaval sam.

Zaščita NLB presegla strankarske delitve
Komisija DZ za nadzor javnih financ je nadaljevala sejo, na kateri je razpravljala o finančnih posledicah sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog za NLB. O konkretnih rešitvah za zaščito NLB je govorila na zaprti seji in podprla predlog ustavnega zakona, na odprtem delu pa so se navzoči strinjali, da je treba ukrepati čim prej. Večina parlamentarnih strank si je enotna, da je zaščita NLB ena ključnih nalog, ki jih morajo opraviti do konca mandata. V DZ je za potrditev predloga, ki ga bodo še nekoliko spremenili in uskladili s pravniki, potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov.

Diskriminatorni položaj slovenskih brezdomcev
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti sta na skupni seji obravnavala diskriminatorni položaj slovenskih brezdomcev. Na njej so izpostavili potrebo po oblikovanju strategije za obvladovanje brezdomstva in sprejetje dokumenta kot podlago za nadaljnje načrte. Po ocenah ministrstva je v državi trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. Pomoč bi po mnenju predlagatelja morala zagotavljati država ali lokalna skupnost s tem, da omogočajo pomoč, prilagojeno specifičnim potrebam brezdomcem, ki bi imela za glavni cilj njihovo reintegracijo v družbo.

Pogajanja o globalnem paktu za okolje
Evropska komisija je zaprosila države članice EU, da ji podelijo mandat za pogajanja o globalnem paktu za okolje v imenu EU, so sporočili iz Bruslja. Pakt bi v enem mednarodno sprejetem besedilu združeval temeljna načela mednarodnega okoljskega prava, kot sta pravica do zdravega okolja in dolžnost skrbi za okolje. Okoljska politika EU je med najbolj naprednimi in celovitimi in podpira trajnostni razvoj po svetu, poudarjajo v komisiji. Iniciativo za globalni pakt je sicer septembra lani ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku podal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Tožba zaradi nižjih plač od minimalne
Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) je na delovnem sodišču v Mariboru sprožila kolektivni spor proti enemu od podjetij zaradi določanja plač v podjetniški kolektivni pogodbi, ki so nižje od zakonsko določene minimalne. Uspeh bi po njihovih ocenah pomenil, da so vse kolektivne pogodbe nezakonite zaradi določanja nižjih plač od minimalne. Zakon o kolektivnih pogodbah namreč določa, da se lahko pravice delavcev s kolektivno pogodbo določajo le ugodneje od določenih z zakoni. Zaradi obstoječega sistema bolniško odsotni delavci prejemajo bruto plače, ki so od 300 do 400 evrov nižje od zakonsko določene minimalne, opozarjajo v konfederaciji.(TFL)