Vrhovno sodišče je po poročanju Televizije Slovenija v petek zavrnilo pritožbo Vilija Kovačiča glede datuma ponovljenega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru, tako da danes začenjajo teči roki za izvedbo referendumskih opravil. Vrhovno sodišče po besedah direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka ni dovolilo pritožbe in tudi ni odločalo o predlogu za začasne odredbe. "Če bo ustavno sodišče morebiti poseglo s svojo odločbo o zadržanju teh rokov, bomo pa morali spoštovati odločbo ustavnega sodišča, tako kot jo vedno," je dodal Vučko. Kovačič se je pritožil, ker si želi, da bi ponovljeno glasovanje izvedli skupaj z državnozborskimi ali jesenskimi lokalnimi volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi.

Ustavni sodniki le o delu pobude zasebnih zdravnikov
Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pobudo za presojo dveh členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za pobudo za oceno ustavnosti dela 3. člena ter dela 42. člena zakona o zdravstveni dejavnosti. Te določbe tvorijo bistveni okvir pravnega režima javne zdravstvene službe in zdravstvenih koncesij, navaja ustavno sodišče in dodaja, da te določbe v vsakem trenutku učinkujejo oziroma omejujejo vsakega koncesionarja in neposredno posegajo v pravni položaj pobudnikov. Pobudo za presojo več členov tega zakona in novele zakona pa je zavrglo. Obenem je zavrnilo predlog pobudnikov, to je združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, za zadržanje nekaterih členov novele.

Protiustavna odločitev pri šentviškem predoru
Ustavno sodišče je presodilo, da je bil del zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki kot dokazilo o pravici graditi določa tudi potrdilo sodišča, da zapuščinski postopki niso dokončani, v nasprotju z ustavo. Postopek je povezan s projektom dokončanja šentviškega predora, katerega izvedba bi se lahko dodatno zamaknila. Ustavni sodniki so poudarili, da je postopek za pridobitev lastninske pravice oziroma služnosti samostojen upravni postopek, ki ga je bil investitor dolžan izvesti šele po končanju zapuščinskega postopka.

Zakon za manj divjih odlagališč
Uporabljati so se začele določbe zakona o dajatvah za motorna vozila, ki uvajajo dajatev na odjavljeno vozilo. Plačevati jo bodo morali tisti lastniki vozil, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem. Namen ukrepa je, da bodo lastniki sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo končala na t. i. divjih odlagališčih v naravi, parkiriščih in na drugih podobnih neprimernih mestih, kjer onesnažujejo in kazijo okolje, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Pooblaščeni izvajalci bodo namreč ob razgradnji vozila poskrbeli tudi za okolju nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje.

Premalo dostopna brezplačna pravna pomoč
Raziskava, ki jo je izvedel Mirovni inštitut, ugotavlja, da ima le pet odstotkov osumljencev med razgovorom s policijo v predkazenskem postopku odvetnika, ker zanj bodisi nima denarja bodisi je brezplačna pravna pomoč v tej fazi slabo dostopna. Ugotavlja tudi več pomanjkljivosti same brezplačne pravne pomoči. Na področju brezplačne pravne pomoči analiza namreč ugotavlja večje pomanjkljivosti, med drugim zato, ker organi kazenskega pregona osumljeni in obdolženi osebi niso dolžni podati pravnega pouka v zvezi z možnostjo vložitve prošnje za tovrstno pomoč.

Kandidatna lista za tri člane Sodnega sveta
Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku DZ Milanu Brglezu posredoval kandidatno listo, na kateri so za tri člane Sodnega sveta predlagani Damjan Možina, Andrej Rozman, Rok Svetlič, Andraž Teršek, Verica Trstenjak in Emil Zakonjšek, so sporočili iz Pahorjevega urada. Kot so zapisali v uradu predsednika republike, je po Pahorjevem posvetovanju z vodji poslanskih skupin "mogoče utemeljeno sklepati, da bodo poslanke in poslanci izmed predlaganih kandidatov izvolili tri nove člane Sodnega sveta". Julija bo potekel mandat šestim članom, med katerimi tri izvoli DZ na predlog predsednika republike.(TFL)