Grška grožnja nad Evropo

Slovenija je minuli teden sprejela še en paket garancij za posojilo Grčiji. Poslovni teden se je začel v znamenju okrepljene bojazni, da se Grčija nahaja zelo blizu javnofinančnega zloma, ki bi lahko imel resne posledice za evropske banke, še posebej nemške in francoske. Čeprav so, kot poroča STA, iz ust vodilnih finančnikov in uradnih političnih predstavnikov prihajali pomirjujoči toni, je dan minil v znamenju padanja tečajev na evropskih borzah.

Evropska komisija je včeraj ob objavi letnega poročila o stanju javnih financ v EU izrazila zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov. Poročilo kaže, da naj bi se dolg v območju evra v petih letih zvišal za več kot 20 odstotnih točk in naj bi prihodnje leto znašal 88,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Čeprav bo dolg v Sloveniji po napovedih še vedno precej pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, ta strmo raste. Leta 2007 je znašal 23,1 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi po napovedih komisije znašal 46 odstotkov BDP.

Na Otoku pa je neodvisna komisija za bančništvo včeraj vendarle sprejela dolgo pričakovani predlog reform britanskih bank, ki naj bi - po besedah njenega predsednika, sira Johna Vickersa - poenostavil in pocenil reševanje bank, ki bodo v težavah, v prihodnosti, je poročal sinoči Dnevnik.si. Glavna sprememba, ki najbolj moti pohlepne bankirje v Cityju, kjer so se - s tujim denarjem - do globalne finančne krize leta 2008 vedli, kot bi bili v Las Vegasu, je zelo logična in pričakovana ločitev klasičnega in investicijskega bančništva. Različne veje bank bi morale postati različni pravni subjekti s svojim neodvisnim vodstvom.

Ministrski zbor v Sloveniji pa se je lotil priprave dveh zakonov in njuna predloga poslal v obravnavo na vlado: predlog zakona o javnih financah in predlog zakona o računovodstvu. Slednji je eden redkih zakonov, ki je preživel skoraj deset let obstoja brez sprememb. V času od leta 2000, ko je zakon o računovodstvu začel veljati, do danes se je računovodski sistem, skupaj s celotnim sistemom javnih financ, razvijal in dopolnjeval. Ciljev, ki jih je pri pripravi zakona zasledovala vlada, je več, med njimi tudi: natančna opredelitev za koga zakon velja, nadgraditev in dopolnitev določb, ki so za vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil že določena v predlogu zakona o javnih financah, ki je v pripravi sočasno z zakonom o računovodstvu in, ne na zadnje, v čim večji meri uskladitev zakona z določbami slovenskih računovodskih standardov, predvsem pri vrednotenju posameznih ekonomskih kategorij.

Na koncu naj vas še opozorimo, da bo danes v TFL Glasniku objavljen pogovor z Ivanom Simičem, nekdanjim prvim davkarjem v Sloveniji.