Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost četrtega odstavka 367. člena zakona o kazenskem postopku, ki oškodovancu daje pravico do pritožbe zoper sodbo kazenskega sodišča le v delu, ki se nanaša na stroške kazenskega postopka. Po mnenju ustavnih sodnikov mora imeti oškodovanec možnost pritožbe tudi na odločitev o njegovih procesnih pravicah. Ustavni sodniki so DZ naložili, da neskladje z ustavo odpravi v roku enega leta od objave odločbe v uradnem listu, do takrat pa se določba lahko uporablja. Ocenili so namreč, da je urejanje tega vprašanja preveč kompleksno, da bi lahko oškodovancem omenjeno pravico pritožbe dovolili uveljavljati že zgolj na podlagi odločbe ustavnega sodišča.

Pravno varstvo pri javnem naročanju
Državni zbor je sprejel novelo zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Z njo se povečuje učinkovitost javnega naročanja in zagotavlja skladnost z novim zakonom o javnem naročanju iz lanske pomladi. Ena bistvenih novosti novele zakona je informatizacija postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Po oceni ministra Borisa Koprivnikarja bi se s tem lahko skrajšalo trajanje postopka v povprečju za 15 dni.

Več zakonov za uveljavitev arbitraže
Vlada je potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je na novinarski konferenci po seji pojasnila, da je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih bo sedaj poslala v državni zbor. Dodala je, da lahko Slovenija vse te ukrepe sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške. Gre za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča in je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon ter ureja pravice ljudi; novelo zakona o zemljiški knjigi ter novelo zakona o morskem ribištvu.

DZ o gradbeni zakonodaji še enkrat
DZ je opravil drugo in začel tretjo obravnavo paketa treh zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora. Ker bo zaradi sprejetih dopolnil k zakonu o urejanju prostora potrebno uskladitveno dopolnilo, bo DZ o tem zakonu in tudi drugih dveh odločal v torek. Gradbeni zakon med drugim prinaša možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj - za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, pri čemer bo moral lastnik med drugim plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Noveliran zakon o TNP
DZ je potrdil novelo zakona o TNP, ki bo omogočila ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na območju športno-rekreacijskega centra Pokljuka. Dovoljena bo tudi gradnja vodnih zadrževalnikov v drugih rekreacijskih središčih, kar bo med drugim omogočilo zasneževanje na smučišču Vogel. Novela zakona bo poenostavila postopek v primeru načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena v narodnem parku, po katerem jih lahko ob predhodnem soglasju države načrtuje tudi lokalna skupnost. Sprememba zakona bo prinesla tudi možnost izjeme od varstvenih režimov za ožja zavarovana območja, ko bo zaradi naravne nesreče potrebna sanacija ceste.

Vlada ne nasprotuje novi ureditvi pokojninske dobe
Vlada je sklenila, da ne nasprotuje predlogu nove ureditve pokojninske dobe brez dokupa, ob upoštevanju opozorila glede ustrezne opredelitve finančnih posledic. Poslanci SD in DeSUS so namreč v DZ vložili novelo, s katero bi se prostovoljna vključitev v zavarovanje zopet upoštevala pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino. Predlog podpirajo tudi pri Varuhu človekovih pravic RS. Predlagatelji načrtujejo, da bi novela stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto, upravičenci pa bi lahko za novo odločbo oz. odmero pokojnine zaprosili v roku šestih mesecev.(TFL)