Mesec dni oddiha za sodišča

Delo na sodiščih se bo danes za mesec dni umirilo, začenjajo se sodne počitnice. V tem času se sodnih pisanj ne vroča, ne tečejo niti procesni roki, sodišča odločajo samo v nujnih zadevah. Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine bo potekalo nemoteno, vendar se sklepov strankam ne bo vročalo. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja nespremenjen. Po počitnicah se sicer obeta pestra jesen, ko bodo sodišča izrekala sodbe v več pomembnih zadevah. Kmalu po počitnicah je pričakovati (prvostopenjsko) sodbo v zadevi Istrabenz, jeseni pa še v sojenju Milku Noviču in v zadevi Balkanski bojevnik.

Poslanci so soglasno podprli interventni zakon za odpravo posledic spomladanske pozebe in snega v kmetijstvu. Obenem so številni poslanci opozorili na nujnost priprave sistemskih zakonskih rešitev na tem področju. Interventni zakon prizadetim kmetom iz proračunske rezerve v letu 2017 zagotavlja 3,5 milijona evrov in bo med drugim omogočil nepovratno finančno pomoč kmetijam, katerih sadovnjaki ali vinogradi so bili najbolj prizadeti.

Soglasno je DZ potrdil tudi novelo zakona o delovnih razmerjih, ki ponovno uveljavlja nekatere pomotoma razveljavljene člene. S sprejemom novele pomorskega zakonika aprila je DZ namreč pet členov tega zakona razveljavil. Do pomote je bilo prišlo zaradi napačnega navajanja uradnih listov. Napaka je med drugim povzročila dva meseca pravne praznine na področju kazenskih sankcij, saj kršitve, ki so se zgodile po 24. maju ali že prej in niso bile, niti ne bodo sankcionirane. Državni sekretar je sicer takšne zaključke zavrnil, saj so najostreje zagrožene sankcije ostale v veljavi, inšpektorat pa lahko tudi za vmesni čas izda upravno odločbo, s katero delodajalcu odredi odpravo nepravilnosti.

Državni zbor je s 66 glasovi za in petimi proti sprejel zakon o prijavi prebivališča, ki odpravlja nekatere administrativne ovire in zagotavlja skladnost registra stalnega prebivalstva z dejanskim stanjem. Zakon hkrati tudi ostreje kaznuje fiktivne prijave. Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic, zato se v praksi po navedbah vlade pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča. Novi zakon dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane. Kot prekrškovni organ pa namesto inšpektorata za notranje zadeve določa upravne enote.

Poslanci so sprejeli tudi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, s katerim vlada celovito prenavlja sistemsko ureditev dejavnosti. Obstoječa zakonodaja iz leta 1984 je po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zastarela, vlada pa se je morala prenove lotiti tudi po opozorilih računskega sodišča. Pogrebna dejavnost se bo po novem, če bo to mogoče in z izjemo 24-urne dežurne službe, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.

Soglasno je DZ potrdil še novelo zakona o gostinstvu. Ta naj bi pomagala razbremeniti gostince in hotelirje oziroma sobodajalce administrativnih bremen. Novi zakon prinaša dopolnitve, potrebne za izvedbo projekta e-poročanja z enotnim poročanjem podatkov zgolj enemu organu - Ajpes. Zakon vsebuje tudi novo poglavje o registru nastanitvenih obratov, ki ga bo vzpostavil Ajpes in v katerega se bodo morali vpisati vsi izvajalci nastanitvenih dejavnosti.

Zaupanje javnosti v sodstvo je prenizko, ugotavlja vrhovno sodišče, ki je v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije opravilo raziskavo o zadovoljstvu. Splošna javnost zaupanje v sodstvo namreč ocenjuje izjemno nizko, zaupanje pa se je glede na leto 2013 še znižalo. Manjšega zaupanja sta deležna le še vlada in parlament. Rezultati ankete, izvedene lani, so po oceni vrhovnega sodišča v določenih pogledih vzpodbudni, vendar pa ni prostora za pretirano zadovoljstvo. Medtem ko je zaupanje splošne javnosti v sodstvo nizko, pa uporabniki sodišč ter strokovna javnost izražajo večje zaupanje v sodišča, ki se je v preteklih dveh letih še povečalo.(TFL)