Dnevne zakonodajne novosti / 4. maj 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
Banka Slovenije in ECB nimata prav
Tema dneva

Ustavno sodišče je zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, izhaja iz sklepa ustavnega sodišča z dne 19. aprila, ki ga je pridobila STA. Ustavno sodišče je presodilo, da Banka Slovenije in ECB v tem primeru nista nosilki ustavnih pravic, katerih kršitev zatrjujeta (enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva), zato v tem primeru tudi nista bili upravičeni vložiti ustavne pritožbe.

Podpisi proti objavam javnomnenjskih raziskav
Predsednik DZ Milan Brglez je razpisal rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Za prvi dan šestdesetdnevnega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev je določil 9. maj, zadnji dan pa je 7. julij. Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona je vložila stranka ReSET - Rešimo Slovenijo elite in tajkunov. Če bo pobudnik v DZ vložil zadostno število podpisov, torej najmanj 5000, bo predsednik DZ o vložitvi predloga zakona obvestil poslanke in poslance, predlog zakona bo tudi javno objavljen, z dnem objave pa se bo začel (redni) zakonodajni postopek.

Napoved izboljšanja gospodarske rasti in opozorila
Evropska komisija je EU napovedala nadaljnjo gospodarsko rast ob novih tveganjih zaradi protekcionizma. Napoved je ohranila enako kot februarja: območje evra in EU bosta letos in prihodnje leto beležila 2,3-odstotno oziroma dvoodstotno rast, potem ko je ta lani presegla pričakovanja in z 2,4 odstotka dosegla najvišjo raven v desetih letih. Gospodarske obete za Slovenijo je komisija v spomladanski gospodarski napovedi še izboljšala. Letos naj bi država beležila 4,7-odstotno, prihodnje leto pa 3,6-odstotno rast. Komisija sicer Slovenijo znova opozarja na pričakovano poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja.

Neuspešnost v boju z revščino
V Sloveniji se revščina kljub gospodarski rasti ne zmanjšuje, je bilo ključno opozorilo posveta v Ljubljani, ki je potekal v okviru projekta Evropska mreža minimalnih dohodkov (EMIN). Razpravljavci so se zato dotaknili tudi sheme minimalnega dohodka v Sloveniji ter ji očitali neučinkovitost v boju zoper revščino in socialno izključenost. Dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je poudarila, da v Sloveniji koristi gospodarske rasti še vedno niso dosegle ranljivih družbenih skupin. Stanje se po njenih besedah ne bo spremenilo, vse dokler država ne bo poskrbela za redistribucijo tega družbenega bogastva.

OZS si želi ministrstvo za malo gospodarstvo
Malo gospodarstvo, obrtniki in mali podjetniki si želijo, da bi z novo vlado dobili ministra za malo gospodarstvo. To idejo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) predstavlja političnim strankam, s katerimi se sestaja pred državnozborskimi volitvami. Slovenija je takšnega ministra že imela pred 20 leti. "Malo gospodarstvo v Sloveniji predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega gospodarstva. Resorni ministri temu segmentu v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti, vse prevečkrat so bile zahteve obrtnikov in malih podjetnikov preslišane. Malo gospodarstvo si zato zasluži svojega ministra," je prepričan predsednik OZS Branko Meh.

EU z ambicioznim proračunom
Evropska komisija je za obdobje 2021-2027 predlagala evropski proračun v vrednosti 1135 milijard evrov v obveznostih, izraženo v cenah iz leta 2018. Po oceni Slovenije je komisija predstavila ambiciozen predlog. Slovenija pozitivno ocenjuje dejstvo, da je kljub t. i. brexitu EU predlagala obseg proračuna, ki je primerljiv s trenutnim večletnim okvirom. Na tak način je mogoče ustrezno nasloviti ključne izzive, s katerimi se trenutno sooča povezava. Je pa med drugim opozorila na po njenem mnenju prevelik poseg v sredstva za razvoj podeželja. Tudi glede kohezijske politike izpostavlja, da ob sicer potrebni modernizaciji ne sme priti do drastičnega zniževanja sredstev za razvoj.(TFL)