Odbor DZ za pravosodje je začel obravnavo predloga novele zakona o kazenskem postopku, a te točke ni končal. Razpravo so prekinili in obravnavo prestavili na september. Člani odbora so namreč ocenili, da s sprejemanjem novele zakona ne gre hiteti. Med razpravo so nekateri predstavniki pravosodja in poslanci opozorili na spornost nekaterih členov, med drugim glede sodne preiskave, ki jo predlog novele omejuje, ter možnosti zaslišanja prič in osumljencev s strani policije in tožilstva v predkazenskem postopku. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je dodatno opozoril, da bi predvidene spremembe dodatno obremenile vrhovno sodišče. Želeli bi si namreč, da bi vrhovno sodišče imelo zlasti precedenčno vlogo.

Noveliranje zakona o izvršbi in zavarovanju
Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo posredovalo predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju. Predloge in pripombe na zakon bo moč posredovati do 28. julija. Med temeljnimi cilji predloga novele zakona so poleg ureditve postopkovnih pravil za učinkovitejše izvajanje uredb EU tudi uvedba spletnih dražb zaradi doseganja boljše realizacije prodanih premičnin in nepremičnin ter preprečitve zlorab in varstvo dolžnika pri premičninski in nepremičninski izvršbi. Novela tudi spreminja ureditev seznama dolžnikovega premoženja in prenavlja register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

Predlog zakona o demografskem skladu
Ministrstvo za finance je predlog zakona o demografskem skladu, ki ga je pripravilo v sodelovanju z delovno skupino predstavnikov koalicijskih strank, danes dalo v javno razpravo. Ta bo trajala do 15. avgusta. V sklad se bo preoblikovala Kapitalska družba, skupščina sklada pa bo vlada, je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Demografski rezervni sklad bo po zakonskem predlogu nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kada z dnem uveljavitve zakona 1. januarja 2018, je dejala ministrica. Ohranil se bo koncept upravljanja kapitalskih naložb države. SDH bo še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad.

Odmor za izvršilne železniške delavce
Odbor DZ za infrastrukturo je opravil še drugo obravnavo predloga novele pomorskega zakonika ter predlogov novel zakonov o cestninjenju in o varnosti v železniškem prometu. Najdlje so se zadržali prav pri slednji, saj je opozicijski SDS in Levico zmotil del, ki prinaša novost glede ureditve pravice do odmora za izvršilne železniške delavce. Novela predvideva, da tudi za njih v celoti velja splošna ureditev v zakonu o delovnih razmerjih, s čimer se bo uredilo racionalno koriščenje odmora izvršilnih železniških delavcev. Bojan Podkrajšek (SDS) je dejal, da gre za to, da bodo lahko delodajalci 30-minutni počitek razsekali na več delov, in dodal, da gre sprememba v dobrobit vodstva in ne delavcev.

Interventni zakon zaradi pozebe
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijstvu, ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Ukrepi so usmerjeni v neposredno finančno pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom. Pozebo, ki je državo prizadela 21. in 22. aprila, obravnavajo kot 100-letni pojav, po zelo pavšalni oceni pa je škoda približno tolikšna kot lani. Pozeba je namreč že drugo leto zapored prizadela slovensko kmetijstvo, največ škode pa je tokrat v trajnih nasadih. Po prvih grobih podatkih je razvidno, da je bilo skupaj prizadetih okoli 41 hektarov površin.

Dovoljenje za umik na odstavni pas
Poslanska skupina NSi je v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o pravilih cestnega prometa. S predlogom novele zakona bi voznikom na avtocesti, ki se ob prometni nesreči umikajo intervencijskim vozilom, dovolili umik na odstavni pas. Kot so sporočili iz NSi, bi na ta način ustvarili dovolj širok in varen reševalni pas za prihod intervencijskih vozil in hkrati slovensko zakonodajo na tem področju približali ureditvi drugih evropskih držav. Čeprav vozniki v takih primerih v celoti ravnajo po navodilih upravljavca slovenskih avtocest in se pravilno razvrščajo v skladu z zakonom, se namreč pogosto dogaja, da je reševalni pas vseeno preozek, opozarjajo v NSi.(TFL)