Vračilo dveh osnovnih plač ali sodišče

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je potrdila predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Spremembe, s katerimi bi uredili vprašanje preveč izplačanih plač, so usklajene s sindikati javnega sektorja. Državnemu zboru bo vlada predlagala, da jih obravnava in sprejme po nujnem postopku. Po predlaganih rešitvah bi bila možna poravnava med delodajalcem in delojemalcem, ki bi tako vračal razliko v višini največ 2 osnovnih plač za obdobje zadnjih 10 mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače. V nasprotnem primeru bi se zadeva reševala pred sodiščem po splošnih pravilih civilnega prava.

Državni zbor je z 48 glasovi za in 19 proti sprejel novelo zakona o političnih strankah, ki med drugim znesek, ki ga lahko posameznik strankam še donira v gotovini, zvišuje na 420 evrov. Hkrati znižuje globe, ki lahko stranke doletijo, če pri financiranju ne spoštujejo zakonodaje.

Z 69 glasovi za je državni zbor soglasno sprejel novelo zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, po kateri bo lahko prosilec za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila svojo identiteto izkazal tudi z veljavnim elektronskim podpisom e-vloge. Prav tako soglasno, z 68 glasovi za, je DZ sprejel še novelo zakona o ohranjanju narave.

Vlada je Slovenskemu državnemu holdingu naložila, da v okviru svojih pristojnosti na naslednji seji vlade predstavi potek procesa prodaje Mercatorja ter oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje. Sprejela je še strategijo za izvajanje resolucije o usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

Bančniki so na okrogli mizi o implementaciji načel prestrukturiranja v bančni praksi na Brdu izpostavili, da za prestrukturiranje podjetij poleg sprejetih načel potrebujejo tudi dobre postopke in načrte. Poudarili so odgovornost managerjev za pripravo poslovnih modelov in opozorili na problematiko konverzije terjatev v lastniške deleže.

Okoljski ministri EU so v Luksemburgu dosegli politični dogovor o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ki članicam omogoča, da pod določenimi pogoji omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če so te odobrene na evropski ravni, in to ne le iz zdravstvenih in okoljskih razlogov. Kompromis so podprle vse članice, razen Belgije in Luksemburga.(TFL)