Nedopustnost kazenskega pregona odvetnikov

Odvetniška zbornica Slovenije izraža zaskrbljenost zaradi primerov, ko se odvetnike kazensko preganja zaradi odvetniških storitev, ki so jih v skladu z zakonom opravili za svoje stranke. Takšne posege obsojajo in ocenjujejo kot nedopustne in nesprejemljive v demokratični družbi.

V SDS in NSi s petkovo odločitvijo Državnotožilskega sveta, da ne bo predlagal razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, niso zadovoljni, zato proučujejo možnosti sprememb tožilske zakonodaje. Vinko Gorenak (SDS) odločitev sicer ocenjuje kot "cehovsko solidarnost", Ljudmila Novak (NSi) pa kot nespoštovanje lastnih sklepov. V DeSUS in SD medtem niso naklonjeni spremembam zakonodaje, s katerimi bi razširili nabor možnih predlagateljev razrešitve generalnega državnega tožilca. Menijo namreč, da zakonov ne gre spreminjati zaradi posameznega primera. Je pa po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca problem, če Državnotožilski svet ne zazna težave in ne vidi zadeve enako kot drugi.

Predlog zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki ga je ministrstvo za delo objavilo na svoji spletni strani in tako začelo javno razpravo o njem, predvideva dosledno uskladitev s pravnim redom EU predvsem glede organa za spodbujanje enakosti, torej zagovornice oz. zagovornika načela enakosti. Ta bo po novem neodvisen organ.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek novele zakona o medijih in ga poslalo v medresorsko usklajevanje. Osnutek med drugim predvideva regulacijo sovražnega govora in določa rok za vložitev zahteve za popravek, dotika pa se tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Te ostajajo 20-odstotne, a osnutek določa obveznost predvajanja podnevi.

Strokovni posvet ob desetletnici bolonjske reforme v organizaciji ŠOU v Ljubljani je pokazal, da je reforma prinesla številne novosti in koristi, pa tudi pomanjkljivosti in težave. Zdaj je čas za kritično evalvacijo reforme oz. uspešnosti procesa implementacije na posameznih področjih. S podobnimi izzivi se sooča celoten bolonjski proces.

Vlada se zavzema za dveletno podaljšanje izvajanja zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, torej do konca leta 2017. Čeprav je ponekod zaznati izboljšanje gospodarskega položaja, okrevanje namreč še ni doseženo v zadostni meri. Podaljšanje bo omogočilo tudi črpanje sredstev, ki jih je za pomoč predvidel zakon.

Pridelava industrijske konoplje postaja ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti pri nas. Z včerajšnjo objavo pravilnika, ki dovoljuje uporabo te konoplje za pridelavo hrane, je bila na tem področju premagana še ena birokratska ovira, je v izjavi za medije poudaril minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Programski svet RTVS je na včerajšnji seji soglašal z načrtom zaposlovanja v obdobju maj-avgust letos, ki ga je predlagalo vodstvo zavoda ter vključuje zaposlitev 20 stalnih honorarnih sodelavcev in 11 zaposlitev, ki so posledica upokojitev. Pri tem je svet pozval vodstvo, naj prouči možnost hitrejše rešitve problematike honorarnih sodelavcev.(TFL)