Ne odžirajte nam oglasov

Naša zgodba o tem, kakšen seznam zakonov je pred poslanci, se še kar vleče. Med „cvetkami“ je tudi ta, da RTV Slovenija poslance poziva, naj ne podprejo predloga v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), ki predvideva zmanjšanje obsega oglaševanja na RTVS. V javnem zavodu opozarjajo, da bi s takšno rešitvijo povzročili občuten izpad prihodkov, ki bi pomembno ogrozil programsko ponudbo RTV Slovenija.

Državni zbor bo namreč na zadnji redni seji v tem mandatu odločal o predlogu Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS), s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva. Matični odbor je na predlog poslanca SLS Janeza Ribiča sprejel dopolnilo, ki določa, da oglaševanje na RTVS ne sme preseči 10 minut v okviru vsake posamezne ure, v času med 18. in 23. uro pa ne sme preseči 7 minut v okviru vsake posamezne ure.

DZ je opravil drugo obravnavo predloga Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), s katerim skupina poslancev s prvopodpisanim Matevžem Frangežem (SD) predlaga popravo krivic zaradi za mnoge spornega izbrisa podjetij. Vladi se zdi predlog ustavno sporen. Po predlogu zakona bi se začasno prekinili vsi postopki, povezani z izbrisom podjetij, družbenik pa bi imel možnost, da sodišču predlaga odpust njegovih obveznosti. Njihovi upniki pa bi imeli možnost, da pred sodiščem dosežejo spregled pravne osebnosti in tako dosežejo poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov.

Na slovesnosti ob 20. obletnici vrhovnega sodišča sta tako predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša kot predsednik republike Danilo Türk izpostavila politično in medijsko kritiziranje sodstva ter pomanjkljivo spoštovanje sodne veje oblasti. Sporno se jima zdi tudi vlaganje tožb in ovadb zoper predstavnike pravosodja. Masleša je v slavnostnem govoru ocenil, da smo priča medijskemu sojenju in neuravnoteženim razpravam o odprtih zadevah, in to celo v akademskih krogih. Tudi po Türkovem mnenju bi morala praksa "brezobzirnega političnega in medijskega kritiziranja" zbujati skrb.

Ta cinični odnos do prava in pravosodja se po Türkovih navedbah najbolj ekstremno izraža v primerih, ko se nosilci politične ali gospodarske moči znajdejo v položaju osumljencev ali obtožencev. V takih primerih slišimo tudi povsem neverjetne in napadalne izjave o nekakšnih zarotah, v katerih naj bi sodelovalo tudi sodstvo, je še dejal predsednik republike. Zato se, kot je opozoril Türk, pojavlja vprašanje, ali je pravosodje dovolj dobro zaščiteno pred politično motiviranimi pritiski.

Ljubljana se je podala v bitko za naziv zelene prestolnice Evrope v letu 2014. Minuli petek se je namreč končalo zbiranje prijav za ta naziv, za katerega se poteguje 19 mest iz 14 evropskih držav. Izid bo predvidoma znan junija prihodnje leto. Gre za priznanje, s katerim EU vsako leto nagradi prizadevanja za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestih. Za pridobitev priznanja mora mesto dosegati visoke okoljske standarde, predano uresničevati ambiciozne cilje za zaščito okolja in trajnostni razvoj ter biti zgled in navdih drugim mestom z najboljšimi praksami. (TFL)