Vlada je znova sprejela predlog zakona o trgu finančnih instrumentov. Sprejem zakona predlaga po nujnem postopku, saj se mudi, ker je Evropska komisija proti državi napovedala tožbo in predlagala visoko kazen zaradi neprenosa direktiv in uredb. Glavni namen zakona je tako prenos direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II). Novosti prinašajo predvsem obveznost trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu, zahteve po preglednosti za večji nabor finančnih instrumentov, zahteve po preglednosti, ki veljajo pred in po trgovanju s finančnimi instrumenti, zahteve, ki se nanašajo na algoritmično in visokofrekvenčno trgovanje, ter vzpostavitev nadzora in večje pristojnosti nadzornih organov.

Naraščanje zadovoljstva z delovanjem sodišč
V splošni javnosti zadnja leta ves čas narašča delež tistih, ki zaupajo sodiščem, kaže anketa, ki jo je za vrhovno sodišče opravilo Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru. Izredno je narasel delež tistih, ki menijo, da so postopki na sodiščih popolnoma pravični. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič poudarja, da je treba državljanom, vodstvom sodišč in ostalim pristojnim institucijam nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Vlada pa se je medtem seznanila z letnim poročilom o delu državnega odvetništva za leto 2017. Po podatkih se je za 5,6 odstotka povečalo število rešenih zadev, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

Upokojevanje javnih uslužbencev primerno urejeno
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na včerajšnji seji sprejela dodatni odgovor na prošnjo varuha človekovih pravic za stališče glede dela zakona o ukrepih na področju plač, ki se nanaša na upokojevanje javnih uslužbencev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Po njenem mnenju dodatni ukrepi niso potrebni, opozorila pa je tudi, da terminologija prisilno upokojevanje ni ustrezna. Ustavno sodišče je v tej zadevi že opravilo strogi test sorazmernosti in ugotovilo, da ureditev prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se ponovno zaposlile oziroma da bi drugje nadaljevale poklicno dejavnost.

Varovanje tajnih podatkov
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je uradu za varovanje tajnih podatkov dodelila tudi naloge s področja informacijske varnosti. Te bo urad opravljal do ustanovitve nove uprave za informacijsko varnost, ki bo z delovanjem začela najpozneje leta 2020. Zakon o informacijski varnosti, ki ga je DZ sprejel aprila letos, namreč na novo ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, ki bo deloval kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo. Vlada je uradu dodala tudi nalogo kriptografske zaščite podatkov.

35 dodatnih milijonov za zdravstvo
Vlada je predlagala spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država in zvišala letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za 35 milijonov evrov. S to spremembo bo lahko ZZZS porabil višek sredstev iz zdravstvene blagajne za zdravstvene storitve. Kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, je cilj sprememb povečati dostopnost zdravstvenih storitev, potencialno skrajšati čakalne dobe v zdravstvu in zagotoviti boljšo oskrbo zavarovanih oseb. Spremembe odloka mora zdaj sprejeti še državni zbor.

Zavrnitev evropskega pripornega naloga
Sodišče EU v Luksemburgu je presodilo, da lahko članice Evropske unije zavrnejo evropski nalog za priprtje in predajo, če za osebo obstaja nevarnost, da ji bo kršena njena temeljna pravica do neodvisnega sojenja. Odločitev, ki jo je sodišče sprejelo v primeru poljskega državljana, ponuja državam legalni okvir, da po reformah pravosodja na Poljskem zavrnejo njihove naloge za priprtje. Sodišče poudarja, da gre za izjemo od načela medsebojnega priznavanja, na katerem temelji mehanizem evropskega naloga za prijetje. Evropska komisija je sicer zaradi poljskih reform že začela postopke pred sodiščem.(TFL)