Državni uradniki branijo plače

Sindikati državnih organov Slovenije bodo nasprotovali morebitnemu poseganju v raven osnovnih plač. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Frančišek Verk, ki je od 1. decembra novi predsednik sindikata, uradništvo ni v zavidljivem položaju, zato bodo napeli vse sile, da ohranijo vsaj tisto, kar imajo. Morebitno linearno znižanje plač bi namreč po njegovih besedah nižje uradnike v občinah, upravnih enotah in tudi ministrstvih privedlo na 500 evrov neto plače.

Konec leta se izteče prehodno obdobje, v katerem so lahko delodajalci ob dogovoru z zaposlenimi izplačevali nižjo minimalno plačo od zakonsko določene. Tako bo moralo biti izplačilo za januar v celotni višini minimalne plače, so spomnili v ZSSS.
Zavzemajo se za spremembo dohodninske zakonodaje, da bi povečali realno vrednost nizkih plač. Za nižji znesek minimalne plače se je po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dogovorilo 1611 delodajalcev, pri katerih takšno plačilo po oceni zveze prejema med 7000 in 8000 zaposlenih.

Pravosodni ministri EU v Bruslju razpravljajo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar. Eden temeljnih elementov predloga je nov koncept, po katerem bi se o celotni zapuščini zapustnika odločalo na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku in ne v več postopkih v različnih državah, če se zapuščina nahaja v različnih državah. Poleg tega je poljsko predsedstvo pripravilo osnutek smernic za nadaljnjo razpravo o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki bodo obravnavane in sprejete na tokratnem zasedanju.

Za razpis referenduma o noveli Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je teden dni pred iztekom roka zbranih okoli 14.000 podpisov, je dejal Štefan Kušar iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Kot pravi, pričakujejo še okoli 25.000 podpisov, zato ne vedo, ali jim bo uspelo prestopiti prag 40.000 podpisov.
Ne gre točno tako, kot si želimo, ampak smo optimisti do konca," je o zbiranju podpisov v podporo razpisu referenduma, ki se je začelo 17. novembra, za STA dejal glavni tajnik NSIOS Kušar.

V evropski sedemindvajseterici je v letu 2011 širokopasovni dostop do interneta imelo 68 odstotkov gospodinjstev, kar v primerjavi z letom 2006, ko je širokopasovni internet imelo le 30 odstotkov gospodinjstev, pomeni več kot podvojitev. V Sloveniji se je delež gospodinjstev s širokopasovnim internetom povečal nekoliko manj - s 34 na 67 odstotkov. Tako kažejo rezultati raziskave o rabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v državah članicah EU ter na Islandiji, Norveškem, Hrvaškem, v Makedoniji in Turčiji, ki jih je objavil evropski statistični urad Eurostat.(TFL)