Davki na plače v državah OECD so se lani znižali že tretje leto zapored, padec pa gre deloma pripisati reformam nekaterih držav. Davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači posameznika brez otrok, je bil lani v državah OECD v povprečju 36-odstoten. Najvišji je bil v Belgiji, 54-odstoten, najnižji pa v Čilu, sedemodstoten. Slovenija se je z 42,7-odstotnim primežem med 35 državami znašla na 10. mestu. Višji kot v Sloveniji je bil davčni primež na plače lani še v Nemčiji (49,4-odstoten), na Madžarskem (48,2-odstoten), v Franciji (48,1-odstoten), Italiji (47,8-odstoten), Avstriji (47,1-odstoten), na Finskem (43,8-odstoten), Češkem (43-odstoten) in Švedskem (42,8-odstoten).

Predlog zakona s slabo popotnico
Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je po štiriurni razpravi v drugi obravnavi sprejel kopico dopolnil koalicije k predlogu zakona o vajeništvu, zavrnil pa dopolnila opozicije. Sejo so obstruirali poslanci opozicijske SDS, ki so zahtevali umik točke z dnevnega reda zaradi nerazumljivega in nedodelanega predloga. Tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je podala obsežno in izrazito negativno mnenje k zakonu. A ministrica Maja Makovec Brenčič je pojasnila, da zakonski predlog o vajeništvu zagotavlja ustrezno obravnavo vsakega vajenca. Pomembno se ji zdi, da se z zakonom povečuje izobraževanje na delovnem mestu.

Podpora noveli zakona o volitvah v DZ
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki jo je predlagala skupina poslancev z namenom uskladitve zakona z odločbami ustavnega sodišča. Rok za odpravo neustavnosti je sicer v vseh primerih že potekel. Po predlogu zakona bodo morala biti invalidom dostopna vsa volišča, glasovalne naprave pa bo nadomestilo glasovanje po pošti. Novela prinaša tudi nekaj novosti, ki sledijo predlogom Državne volilne komisije. Tako, denimo, spreminja rok za vlaganje kandidatur, in sicer namesto 25. dan najpozneje 30. dan pred dnevom glasovanja.

Pripravljen zakon za zaščito Mercatorja
Vlada budno spremlja situacijo z Agrokorjem in Mercatorjem, pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki sicer verjame, da bo Mercator tudi pod novim vodstvom posloval stabilno. "Imamo pa pripravljen tudi zakon, s katerim bomo, če bi bilo to potrebno, zaščitili poslovanje Mercatorja in delovna mesta v Sloveniji," je dejal. Po zagotovilih novega vodstva je stanje v Mercatorju stabilno, je povedal minister in dodal, da je družba izboljšala poslovanje in skrajšala plačilne roke. Mercator je sicer največji delodajalec v Sloveniji, saj zaposluje preko 10.000 ljudi, v celotni verigi pa na podjetju sloni okoli 100.000 delovnih mest.

Razlaščenci oporekajo zakonu
"Osnovni nastavki zakona so neustrezni, zakon pa je pripravljen tako, da ščiti ravnanje Banke Slovenije," je na novinarski konferenci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) v Ljubljani opozoril odvetnik Damijan Gregorc iz Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki. Pred iztekajočo se javno obravnavo osnutka zakona, ki bi skladno z odločitvijo ustavnega sodišča uredil vložitev tožb razlaščencev ob sanaciji bank, so v VZMD namreč nanj podali številne pripombe. Kot ugotavljajo, zakon ne odpravlja nepravilnosti, na katere je opozorilo ustavno sodišče, oziroma ne odpravlja neskladnosti z ustavo.

Sostarševstvo po razvezi
Družinski zakonik, ki bo začel veljati v soboto, prinaša več novosti, od nove opredelitve družine do prenosa pristojnosti za odločanje s centrov za socialno delo na sodišča. Podobno kot že veljavna zakonodaja pa omogoča izvajanje starševske skrbi obema staršema tudi po razvezi, pri čemer bodo za pomoč na voljo mediatorji in centri za socialno delo. Zakonodaja omogoča tudi skupno starševstvo, torej da si starša tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka. T. i. sostarševstvo je po besedah Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo v Ljubljani želen izid za otroka in za starše po razvezi.(TFL)