Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljajo zakonodajo, ki bo urejala področje vesoljske dejavnosti in v nacionalno zakonodajo vključila določbe mednarodne konvencije o vesolju. K sodelovanju pri pripravi vabijo zainteresirane strokovnjake z znanjem ali izkušnjami na tem področju. Z zakonom bo Slovenija v zakonodajo vključila določbe konvencije in drugih mednarodnih pravnih aktov, ki med drugim določajo registracijo vesoljskih plovil, odgovornost za morebitno škodo in urejanje vesoljskega prometa.

Razprava o ustavni obtožbi
Ta teden bo DZ zasedal na redni januarski seji, ki se bo začela danes s poslanskimi vprašanji vladi in končala v četrtek. Jutri bo DZ odločal o predlogu SDS in SNS za ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca ter o kandidatu za varuha človekovih pravic Petru Svetini. V sredo pa imajo poslanci pet ur na voljo za predstavitev stališč ter razpravo o aktu o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti pri domnevnih nepravilnostih v DUTB. Zahtevo je vložila NSi ob podpori vseh strank, pod akt je podpisanih 89 poslancev. DZ bo predvidoma imenoval tudi vodstvo in člane dveh že ustanovljenih preiskovalnih komisij.

Vrhovno sodišče zanika kolegove navedbe
Vrhovni sodnik Jan Zobec je decembra v uvodniku v Pravni praksi pisal o hudih pritiskih, ki da jih vsakodnevno doživljajo sodniki prek vdorov v njihovo zasebno pošto, preiskav kabinetov, podtikanja neresničnih podatkov v njihove personalne mape in drugih različnih oblik mobinga. Vrhovno sodišče očitke zanika, piše Dnevnik. Med drugim so sporočili, da gre za "plod subjektivnih interpretacij nekaterih sodnikov na okrožnem sodišču v Ljubljani". Glede vlaganja listin v osebne spise je predsednik vrhovnega sodišča že predlagal, da se v posameznih občutljivejših primerih sodnike že predhodno seznani z vsebino listin, da bi imeli sodniki možnost podaje svojega mnenja oz. pripomb na ugotovitve.

Kršitev kodeksa sodniške etike
Ravnanje sodnika, ki se udeleži povolilnega srečanja ob izvolitvi novega župana, pri čemer je ta sodnik v predhodnem sodnem postopku zoper županovega protikandidata izdajal odredbe za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike, je v načelnem mnenju ugotovila Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu. Iz mnenja gre sklepati, da se primer nanaša na ravnanje mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki se je udeležil povolilne zabave novega mariborskega župana Saše Arsenoviča. Žirovnik je po pisanju časnika Večer svojo navzočnost na zabavi sicer pojasnjeval s tem, da je nanjo spremljal soprogo političarko.

Globalni davek na digitalne velikane
Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria je pred dnevi izrazil upanje, da bodo v letošnjem letu postavljeni temelji za mednarodni davek za digitalne velikane. "Verjamem, da obstajajo pogoji za postavitev temeljev za dogovor v letošnjem letu, ki bi lahko bil potrjen in nato stopil v veljavo leta 2020," je Gurria za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Gre za davek, ki bi doletel globalne digitalne velikane, kot so Amazon, Google in Facebook. Davek bi morda lahko ciljal na prihodke teh podjetij in ne na njihove dobičke, saj slednje tovrstna podjetja rada prijavljajo v davčno ugodnejših državah.

Nova pravila za očetovski in starševski dopust
Pogajalci institucij EU so minuli teden dosegli načelni dogovor o novih pravilih za očetovski in starševski dopust, ki naj bi zagotovila več enakopravnosti žensk in moških na trgu dela. Dogovor uvaja evropski minimalni standard, da je očetu oziroma "drugemu staršu" ob rojstvu otroka zagotovljenih najmanj deset dni dopusta z enakim nadomestilom kot v primeru bolezni. "To je dober dan za socialno Evropo in družine v Evropi," je po dogovoru poudarila evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. Koristi od nove zakonodaje bodo imela po njenih besedah tudi podjetja.(TFL)