Državni zbor bo po vetu, ki ga je državni svet izglasoval na spremembe zakona o financiranju občin in zakon o izvrševanju proračuna, o predlogih znova odločal na današnji izredni seji. Spremembe zakona o financiranju občin namreč po mnenju državnih svetnikov ne upoštevajo številnih predlogov in pripomb, ki jih je nanje podal DS, so opozorili svetniki. Pri zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 pa so državni svetniki izpostavili kritiko do višine povprečnine. O obeh zakonskih besedilih sta ponovno razpravljala matična odbora ter državnemu zboru predlagala, naj ju ob ponovnem odločanju potrdi. Da bosta predloga sprejeta, mora zanju glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Poslanci o usodi NLB
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je komisijo DZ za nadzor javnih financ seznanila s potekom iskanja rešitev za NLB z Evropsko komisijo. Veliko stvari je odprtih, saj bosta strani strokovna usklajevanja o minulo sredo začrtanih možnostih začeli ta teden. Po pričakovanjih ministrice naj bi bil rezultat znan do konca meseca. Komisija je zato vladi naložila, naj ji do 19. januarja predstavi načrte glede NLB, da davkoplačevalcem povrne čim več vloženega denarja in da državo umakne iz upravljanja NLB. Ta sklep so tako kot obravnavo te problematike na seji predlagali v NSi.

Zakon o vajeništvu v uporabi
Od nedelje je v uporabi zakon o vajeništvu, ki naj bi po načrtu vlade, ki ga je pripravila, bolje povezal izobraževanje in gospodarstvo. Zakon so začeli poskusno uvajati že v šolskem letu 2017/2018. V prvih treh letih na ministrstvu za izobraževanje pričakujejo do 200 vajencev na generacijo. Pri vajeništvu dijakov mora najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu. Pri tem imajo dijaki status vajenca, ki pa ni rezerviran samo za njih. Vajenec je lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.

Predlog zakona za vračilo denarja iz davčnih oaz
Državni svet se bo v sedanji sestavi v sredo sestal še na zadnji seji pred zaključkom mandata. Novi sklic bo namreč mandat nastopil predvidoma 12. decembra. Aktualni svetniki bodo tik pred iztekom mandata odločali, ali naj v parlamentarno proceduro vložijo predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Slovenijo iz posameznih davčnih oaz. Predlog, ki ga je pripravil svetnik Drago Ščernjavič, vzpostavlja pravno podlago za vračilo denarnih sredstev, ki so bila nakazana neposredno ali posredno na račune v državah, ki imajo položaj davčnih oaz, v državni proračun.

Sodniki bi se pogovarjali o vrednotenju plač
Odpravo neravnovesij pri plačah v javnem sektorju zahtevajo tudi v Slovenskem sodniškem društvu. Med drugim zahtevajo, da plačne skupine sodnikov popravijo tako, da se ohrani uveljavljeno ravnovesje med posameznimi plačnimi skupinami. Opozarjajo, da prihaja do hudega posega v avtonomijo sodstva. Vlada namreč v zadnjem času posamezne interesne skupine obravnava ločeno ter jim namenja dodatne ugodnosti, vse v smeri povišanja plač, nazadnje s povišanjem plač direktorjev v javnem sektorju. Zato tudi sodniki zahtevajo pospešena pogajanja in čimprejšnjo sprejetje zakonske ureditve, ki bo plače sodnikov primerno ovrednotila in ponovno vzpostavila ravnovesje.

Odškodnine zaradi nerazglašenih oporok
Državno odvetništvo je do zdaj zaradi nerazglašenih oporok prejelo 29 zahtevkov za odškodnino v predhodnem postopku. V sedmih izvensodnih poravnavah so oškodovancem skupaj priznali za nekaj manj kot 144.000 evrov odškodnin. Šele ko predhodni zunajsodni postopek ni uspešen, lahko oškodovani zoper državo vložijo tožbo. Na državnem odvetništvu so do zdaj v odgovor prejeli štiri tovrstne tožbene zahtevke. Leta 2015 so namreč na vseh 44 okrajnih sodiščih po državi med pregledom našli 945 nerazglašenih oporok, v primeru katerih volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene.(TFL)