Javna predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o kazenskem postopku v DZ je postregla s kritičnimi pogledi tožilstva, policije in večine sodelujočih strokovnjakov. Največ pomislekov so sodelujoči imeli na omejitev sodne preiskave in uvedbo možnosti, da bi lahko policija in tožilstvo osumljenca in priče zaslišala že v predkazenskem postopku. Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je ocenila, da potreba po spreminjanju dosedanjega načina zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku "ni izkazana". Po besedah Hinka Jenulla z vrhovnega državnega tožilstva pa številni njihovi predlogi k noveli zakona niso bili upoštevani, zaradi česar so nekatere rešitve nedomišljene in "procesno invalidne".

Krepitev pregona bančnega kriminala
Poslanska skupina NSi je v DZ vložila predlog novele zakona o sodiščih, s katero naj bi okrepili pregon bančne kriminalitete in zmanjšali število zastaranih postopkov. Po predlogu novele zakona naj bi pri okrožnih sodiščih uvedli posebne, specializirane oddelke za bančno kriminaliteto, vanje pa razporedili sodnike, ki so najbolj usposobljeni za obravnavo tovrstnih zadev. To naj bi zagotovilo višjo raven posebne osredotočenosti, izboljšalo pretok specifičnih znanj in dalo oddelku jasno odgovornost za soočanje "z eno izmed najzahtevnejših oblik kriminala". Vložili so tudi predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki med drugim predvideva ustanovitev oddelka za pregon bančnega kriminala.

Znova o manjšinah v ustavi
Predstavniki opozicijske ZL in zveze Exyumak predlagajo spremembo ustave, s katero bi priznali status narodnostne manjšine in uredili pravice narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Predlog vključuje Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe. Predlog za spremembo ustave s tem namenom sicer ni nič novega. Podobna predloga sta bila podana že leta 2003 in 2014. Ustavo je moč spremeniti z ustavnim zakonom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj 30.000 volivcev, o predlogu pa odloči DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Transparentnost multinacionalk
Dva odbora Evropskega parlamenta sta v ponedeljek zvečer podprla nova pravila za večjo transparentnost multinacionalk. V nevladnem sektorju opozarjajo, da napredek pri zaostrovanju predloga še ni zadosten, saj potrjeni osnutek vsebuje "nevarno zakonsko luknjo". Evropski poslanci so izglasovali, da bi multinacionalke morale poročati o poslovanju za vse države, v katerih delujejo, a so obenem uvedli domnevno sporni mehanizem, ki omogoča izjeme pri poročanju. Ta bi omogočil multinacionalkam možnost, da zaprosijo za izjemo pri poročanju o posameznih informacijah za države izven EU, če bi obstajali pomisleki okoli poslovne tajnosti.

Nove oznake energijske učinkovitosti
Evropski parlament je potrdil predlog prenovljenega sistema oznak energijske učinkovitosti, ki bo potrošnikom olajšal izbiro varčnih gospodinjskih aparatov. Nove oznake, na katerih ne bo več t. i. plus razredov (A+ oz. A++ ), naj bi se na izdelkih v trgovinah pojavile še pred koncem leta 2019, so poudarili v parlamentu. Nova energijska lestvica z barvnimi oznakami od A do G upošteva tehnološki napredek v zadnjih letih in bolje odraža dejanske razlike med izdelki bele tehnike. Poslanci so predlog uredbe podprli s 535 glasovi za, 46 proti in 79 vzdržanimi glasovi.

Optimizem Banke Slovenije
Gospodarska rast v Sloveniji bo letos in v prihodnjih dveh letih po oceni Banke Slovenije med višjimi v evrskem območju. Letos se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) povečal za 3,5 odstotka, kar je ena odstotna točka več od zadnjih napovedi iz lanskega decembra. Centralna banka je izboljšala tudi napovedi do leta 2019. Makroekonomske razmere v Sloveniji se izboljšujejo že četrto leto zapored, ugotavlja svet Banke Slovenije. S krepitvijo gospodarstva na vseh ravneh in ugodnimi javnofinančnimi gibanji se ponovno vzpostavljajo makroekonomska ravnovesja, potrebna za nadaljnji razvoj, investicije in družbeno blaginjo. (TFL)