Novi obeti za projekt Lukenda

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, premierka Alenka Bratušek in pravosodni minister Senko Pličanič so na včerajšnjem sestanku sklenili, da sodstvo določi rezultate, ki naj bi se jih doseglo s projektom Lukenda. Na podlagi načrtov bodo v roku dveh tednov šli v oblikovanje dogovora za nadaljevanje projekta, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Vlada je sprejela dopolnitve akcijskega načrta za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Rok za vzpostavitev odškodninske sheme je 26. junij, a bo vlada sodišče zaprosila za enoletno podaljšanje roka, zakon pa bi sprejeli še do konca tega leta, je dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.

V sindikatih javnega sektorja so že prejeli izhodišča za pogajanja, ki jih je včeraj potrdila vlada. Resorni minister Gregor Virant o njihovi vsebini še ni želel govoriti. Iz gradiva, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da želi vlada za letos dogovoriti ukrepe za znižanje obsega sredstev za plače v višini 158 milijonov evrov.

Udeleženci včerajšnje okrogle mize o intelektualni lastnini z naslovom I feel IP Slovenia so se strinjali, da je na področju intelektualne lastnine treba najti pravo razmerje med zaščito in odprtostjo. Udeleženci so pozvali k posodobitvi slovenske zakonodaje na tem področju, izpostavili pa so tudi problem neusklajenosti pravil znotraj EU. Okrogla miza je potekala pod okriljem odbora za intelektualno lastnino pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (Amcham).

Hrvaška vlada je obvestila odvetnike Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ), ki vodijo primere proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih, naj ustavijo postopke, so za STA potrdili na hrvaški vladi. Pripravili so tudi zahtevek pristojnemu sodišču v Zagrebu.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je objavilo rezultate raziskave Eurobarometer o državljanstvu EU za Slovenijo. Slovenci se glede na rezultate v veliki meri dojemajo kot državljani EU, tako se je namreč izreklo kar 68 odstotkov vprašanih. Večina pa si jih želi vedeti več o pravicah evropskega državljanstva. Občutek pripadnosti državljanstvu EU med slovenskimi anketiranci za pet odstotkov presega povprečje EU in je v primerjavi z letom 2012 tudi narasel.(TFL)