Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je ob predstavitvi dela sodišča v letu 2016 opozorila na nespoštovanje ugotovitvenih odločb ustavnega sodišča. Ob koncu lanskega leta je bilo nespoštovanih 10 odločb, od tega ena za podzakonski predpis. Sovdatova je izpostavila odločbo o 100-odstotnem financiranju zasebnih osnovnih šol. Ob tem je pripomnila, da ni sprevrženo, če se zakonodajalec prelevi v ustavodajalca in se na odločbo ustavnega sodišča odzove s spremembo ustave. Je pa sprevrženo kvečjemu to, da zakonodajalec niti ne spremeni ustave niti ne sprejme zakonske ureditve. Število zadev, ki jih sodišče prejme v obravnavo, se sicer ponovno povečuje. Lani so prejeli 1324 zadev, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem.

Vlada s prednostjo pred Čušem
Vlada je potrdila in v DZ posredovala predlog zakona o drugem tiru, ki bo obravnavan po nujnem postopku. Še preden je vlada posredovala svoj predlog, pa je različico zakona, ki so ga pripravili v civilni iniciativi, v DZ vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Ker je bil slednji nepopoln, se bodo poslanci najprej lotili vladnega zakona. Ta je sicer po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije normativno presplošen in zaradi te nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj. Iz civilne iniciative Črni Kal so medtem sporočili, da bodo začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o zakonu. V iniciativi se namreč zavzemajo za izgradnjo dvotirne železnice.

Enakopravnost pri najnižjih pokojninah
Koalicija je vložila več dopolnil k vladnemu predlogu za zvišanje najnižjih pokojnin za 40 let pokojninske dobe na 500 evrov po tistem, ko je matično delovno telo februarja preložilo obravnavo predloga novele pokojninskega zakona z namenom, da ga dopolnijo. Z enim od dopolnil želijo doseči enako obravnavo žensk in moških. Do zagotovljene najnižje pokojnine v znesku 500 evrov bi bili upravičeni ne le upokojenci s 40 leti pokojninske dobe, ampak tudi tisti z ustrezno krajšo pokojninsko dobo, če je krajša pokojninska doba brez dokupa v prehodnih obdobjih predpisana z zadnjo pokojninsko reformo.

Noveliranje volilnega zakona
Vlada podpira predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki jo je v postopek vložila skupina 80 poslancev iz vrst SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, NP in poslancev narodne skupnosti. S spremembami se zakon usklajuje z ustavnima odločbama. Predlog novele zakona odpravlja protiustavnost glede ureditve volitev po pošti in glede volišč, dostopnih invalidom, in glasovanja na teh voliščih s posebej prilagojenimi glasovalnimi napravami za invalide. Ob tem vlada predlaga tudi ustreznejši rok za vlaganje kandidatur, še nekatere manjše dopolnitve členov in opozarja na širšo problematiko pri ureditvi volilnega spora.

Kajenje v službi umetnosti
Skupina poslank in poslancev koalicijskih SMC in DeSUS s prvopodpisanim Sašo Tabakovićem (SMC) je v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnitve tobačnega zakona. Z njo predlaga izjemo, po kateri bi bilo nastopajočim v okviru gledaliških predstav dovoljeno kajenje zeliščih izdelkov za kajenje. Tako bi bilo v zaprtih javnih prostorih, ki so namenjeni dejavnostim na področju kulture, dovoljeno kajenje zeliščnih izdelkov za kajenje, če je to del predstave s področja scenskih umetnosti. Kajenje bi bilo dovoljeno zgolj nastopajočim na odru in v času trajanja predstave.

Papirnata napotnica le izjemoma
Elektronska in papirnata napotnica bosta od 10. aprila izenačeni, so na srečanju z novinarji napovedali predstavniki ministrstva za zdravje in NIJZ. Po tem datumu ne bo več papirnatega obrazca napotnice, razen v izjemnih primerih, še naprej pa bo poleg elektronskega možno tudi naročanje po telefonu in z osebnim obiskom. Predstavnica ministrstva je opozorila, da bodo že izdane napotnice tudi po 10. aprilu še vedno veljavne. Za zdaj se lahko bolniki elektronsko naročijo le na 190 storitev - gre za preglede in diagnostiko, ne pa tudi za operacije. Slednje bodo v eNaročanje vključili morebiti do konca letošnjega leta.(TFL)