Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v delu, ki opredeljuje vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti. Določbe namreč ne zagotavljajo, da bo delavec z odpovedjo dejansko seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, zaradi česar je lahko kršena njegova pravica do sodnega varstva. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, ter da se šteje, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Pri tem je tudi odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Ustavna odločba je bila obvezujoča
Ustavno sodišče je v primeru voznika tovornih vozil in lastnika vozil, v katerem Okrajno sodišče v Kranju ni upoštevalo razveljavljenega dela zakona o cestah, ugotovilo, da je očitek pritožnikov utemeljen. Ustavna odločba izpred skoraj treh let je bila namreč za odločanje okrajnega sodišča o zahtevi za sodno varstvo obvezujoča. Pritožnika sta bila namreč kaznovana za prekršek na podlagi zakonsko določenega znaka prekrška, ki pa ga je ustavno sodišče razveljavilo. Odločitev ustavnega sodišča iz maja 2014 je bila obvezujoča za odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo, so še zapisali na ustavnem sodišču. "Pomenila je namreč dekriminacijo opustitve nadzora vozila, zato je bila za pritožnika milejši zakon," so pojasnili.

Premalo časa za javno razpravo
Vlada bo že na četrtkovi seji predvidoma obravnavala zakon o drugem tiru, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo v javno razpravo poslalo minuli petek. V ZL pa so prepričani, da obravnava osnutka po hitrem postopku kaže, da vlada ne želi urediti financiranja projekta na pravilen način. Kratko javno razpravo obžalujeta tudi koalicijski SD in DeSUS. V ZL nasprotujejo predvsem nameri vlade, da v projekt gradnje in upravljanja drugega tira vključi zasebni kapital oziroma kapital tujih držav. Navedbe, da naj bi Madžarska zahtevala lastniški delež v Luki Koper, je sicer pred dvema tednoma zavrnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben.

Variabilno nagrajevanje direktorjev
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc napoveduje, da bo vlada obravnavala predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog novele zakona o pacientovih pravicah konec aprila. Splošni dogovor pa bo na vladi predvidoma sredi aprila. Povedala je še, da v okviru variabilnega nagrajevanja skuša zagotoviti nagrado tudi za direktorje zdravstvenih zavodov. V govoru na letni skupščini Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki so ga objavili na spletni strani ministrstva za zdravje, je Kolar Celarčeva tudi izpostavila, da si je končno izborila soglasje za pripravo posebnega zakona za javne zdravstvene zavode, ki naj bi bil konec pomladi v javni razpravi.

Zvišanje letne gospodarske rasti
Mednarodni denarni sklad (IMF) je za Slovenijo precej izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti. Potem ko ji je lansko jesen napovedal 1,8-odstotno rast, sedaj pričakuje, da bo ta triodstotna. Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev je ocenil, da je država na pravi poti, a mora nadaljevati začrtane reforme. Vendar priporočila IMF letos ostajajo podobna kot lani. “Država je izboljšala finančno stabilnost in mednarodni položaj, a izzivi ostajajo: javni dolg ostaja visok, enako je z nedonosnimi terjatvami v malem gospodarstvu," je povzel Kirov Georgijev.

Informacijska dolžnost pri sklepanju pogodb
Pri sklepanju pogodb s potrošniki jim morajo podjetja posredovati relevantne informacije glede pogodbene vsebine. Gre za predpogodbeno dolžnost (z ne povsem nesporno pravno naravo), a se prenašajo pravne posledice kršitev v polje sklenjene pogodbe. Ta je lahko zaradi teh kršitev neveljavna oz. velja z vsebino, ki ni bila posebej dogovorjena. Še bolj težavno pa je vprašanje pravnih posledic neresničnih informacij oz. izjalovljenih pričakovanj glede bodočih negotovih dogodkov, še posebej pri finančnih in investicijskih poslih in storitvah. Več o tem na sekciji dr. Mihe Juharta na Dnevih civilnega in gospodarskega prava, 13. in 14. aprila v Portorožu.(TFL)