Tudi sodniki pred kamerami?

Ministrstvo za pravosodje je v okviru obsežnejšega svežnja sprememb pravosodja v javno razpravo poslalo predlog zakona o Sodnem svetu ter spremembe sodnega reda. S temi spremembami želi krepiti odgovornost sodnikov ter doseči večjo odprtost pravosodja. Z obsežnimi spremembami sodnega reda namerava ministrstvo zagotoviti večjo dostopnost sodnih odločb in vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani. Med drugim se odpravlja prepoved snemanja in fotografiranja sodnih senatov na glavnih obravnavah. Status Sodnega sveta zdaj opredeljujeta ustava in zakon o sodiščih, z novim, posebnim zakonom pa bi se položaj tega organa uredil celostno.

V svežnju sprememb pravosodja so tudi spremembe zakona o pravdnem postopku, ki bi razbremenil delo sodnikov, je ob predstavitvi napovedal minister Goran Klemenčič. Z novelo namerava ministrstvo doseči večjo skrb strank za hitro dokončanje postopka brez nepotrebnega zavlačevanja, med drugim tudi s finančnim sankcioniranjem, zagotoviti razkritje vseh informacij, ki so potrebne za učinkovito uveljavljanje pravic in ugotovitev materialne resnice v postopku, denimo razkrivanje poslovnih skrivnosti, in bolj koncentrirano vodenje pravdnega postopka. Predlog predvideva tudi odpravo instituta dovoljene revizije in ohranitev zgolj t. i. dopuščene revizije na vrhovnem sodišču.

V javni razpravi je tudi predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki naj bi pospešil reševanje skupinskih sporov. Novi zakon bi v slovenski sodni sistem po zgledu iz tujine vpeljal institut kolektivne tožbe in kolektivne poravnave. Ta možnost bi uvedla lažji dostop posameznikov do sodnega varstva v primeru množičnega oškodovanja in njihovo hitrejše reševanje. Tak primer je bil denimo preplačilo stroškov za elektriko ter afera "dieselgate" v avtomobilski industriji, je razložil Klemenčič. Institut kolektivne tožbe bo tudi razbremenil sodišča, ki so do sedaj kljub primerom množičnih oškodovanj morala reševati vsako tožbo ločeno.

V načrtih ministrstva je še preoblikovanje državnega pravobranilstva v državno odvetništvo. Nov zakon o državni odvetnikih odločno posega na področje dela "zagovornikov države". Ti sedaj delujejo kot funkcionarji samostojnega pravosodnega organa, z zakonodajno spremembo pa bi državno odvetništvo delovalo kot organ v sestavi ministrstva. Razprava o svežnju sprememb pravosodja bo sicer potekala do septembra, zakoni bodo na vladi predvidoma jeseni, nato sledi obravnava v državnem zboru.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno razpravo dalo predlog zakona o vajeništvu. Ministrstvo bo z evropskimi sredstvi sofinanciralo razvoj vajeništva, zagotavljalo pa bo tudi sredstva za usposabljanje mentorjev in podporo delodajalcem. Vzpostavitev sistema vajeništva načrtujejo za šolsko leto 2017/18, "seveda pa pilotno že prej", je dodala ministrica Maja Makovec Brenčič.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je predstavilo tudi spremembe nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Te med drugim predvidevajo uvedbo omenjenega preverjanja v 3. razred osnovne šole v šolskem letu 2017/18. Dodatno je predvideno, da bodo dosežki pri treh obveznih predmetih v 9. razredu šteli kot ena izmed ocen za končno oceno.

O gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado (Ceta) bodo odločali tudi nacionalni parlamenti, je na včerajšnji seji odločila Evropska komisija. Še prejšnji teden je predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker vrh EU seznanil z odločitvijo, da bi bila ratifikacija zgolj v pristojnosti evropskih institucij.(TFL)