Prenova ugotavljanja katastrskega dohodka

Poslanci so podprli prenovo ugotavljanja katastrskega dohodka. Kot je obrazložila državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, je bil sprejem novega zakona zelo pomemben za nemoteno delovanje več javnih funkcij pa tudi za same kmete. V primeru nesprejetja bi namreč prišlo do položaja, ko bi začel delovati obstoječi zakon, katerega izvajanje je zamrznjeno do konca leta. Glavna novost novega zakona je sicer to, da se bo za določanje katastrskega dohodka namesto nejasnega sistema kalkulacij uporabljalo ekonomski račun za kmetijsko gospodarstvo, za kar bo podatke zagotavljal statistični urad.

Za začetek postopka vpisa pravice do dostopa do pitne vode v ustavo je od prisotnih 85 poslancev glasovalo 65, proti ni bil nihče. Navkljub doseženi dvotretjinski večini so se v kasnejši razpravi znašli poslanci na več polih že pri terminologiji "varne pitne vode". Stališče ustavne komisije je bilo sicer v celoti sprejeto. Sprejeta so bila tudi dopolnila ZL. Med drugim so v predlog ustavnega zakona dodali besedilo, da je potrebno posebno skrb nameniti oblikovanju jasne zakonske ureditve, ki bo skladno z določbami novega 70.a člena v prihodnje preprečevala podeljevanje koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o dedovanju, ki bo po navedbah vlade omogočala učinkovito izvajanje evropske uredbe o dedovanju. Postopki pri mednarodnem dedovanju bodo po njenih zagotovilih bolj enostavni in pregledni. Skladno z odločitvami ustavnega sodišča se izenačuje položaj partnerjev različnih vrst, ureja pa se tudi zapuščina brez dedičev. Omejitev dedovanja pri tistih, ki so za časa življenja prejemali socialnovarstveno pomoč, pa je po besedah državne sekretarke na pravosodnem ministrstvu Tine Brecelj predmet socialnovarstvene zakonodaje, ne pa tega zakona.

Predloga novel zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je koalicija poslala v javno obravnavo. Predloga prinašata davčno prestrukturiranje z razbremenitvijo plač in plačil za delovno uspešnost, na drugi strani pa se bo stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zvišala s 17 na 19 odstotkov. Ohranja se 50-odstotni dohodninski razred, med drugi in tretji pa se po predlogu uvaja nov razred. Predlog davčnega prestrukturiranja po mnenju Združenja Manager ne rešuje problema obdavčitve dela. Gospodarstvo namreč po oceni združenja potrebuje tak davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Po mnenju GZS pa predlog obremenjuje podjetja in je nepravičen do zaposlenih v gospodarstvu.

V javni obravnavi je tudi predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, pripombe zbirajo do 30. septembra. Predlog, ki temelji na posplošeni tržni vrednosti, po pojasnilih državne sekretarke Mateje Vraničar Erman odpravlja neskladja z ustavo. Zakon naj bi začel veljati v začetku leta 2017.

DZ je na tajnem glasovanju potrdil Špelco Mežnar in Marka Šorlija za nova ustavna sodnika. Strokovnjakinja civilnega prava Mežnarjeva je dobila 71 glasov, dolgoletni kazenski sodnik Šorli pa 60. Devetletni mandat bosta nastopila jeseni, Mežnarjeva 31. oktobra, Šorli pa tri tedne kasneje, 20 novembra. Že jeseni se sicer obeta nov krog izbora ustavnih sodnikov, prihodnjo pomlad namreč mandat poteče kar štirim sedanjim ustavnim sodnikom.

Vlada je na včerajšnji seji izdala uredbo o sofinanciranju doktorskega študija. Z uredbo se ureja financiranje študija po javnoveljavnih doktorskih programih 3. stopnje. Vsi visokošolski zavodi, ki izvajajo doktorski študij, se bodo za sofinanciranje tega študija lahko prijavili na javni razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.(TFL)