Kolegij predsednika DZ je določil, da bo DZ predlog zakona o trgu finančnih instrumentov in še dva spremljajoča zakona obravnaval po nujnem postopku. Čeprav je bilo slišati precej kritik, je z večino odločil, da je treba minimizirati finančno škodo, ki bi lahko nastala za državo. Vlada je namreč sprejem predloga zakona o trgu finančnih instrumentov ter spremljajočih predlogov sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter o investicijskih skladih in družbah za upravljanje predlagala po nujnem postopku, ker je Evropska komisija nedavno proti državi napovedala tožbo in predlagala visoko kazen zaradi neprenosa direktiv in uredb.

Nezadovoljstvo računskega sodišča
Računsko sodišče ni zadovoljno s popravljanimi ukrepi ministrstva za finance in vlade, ki od leta 2007 do konca leta 2016 nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva. Ker so popravljalni ukrepi nezadovoljivi, je računsko sodišče ocenilo, da sta ministrstvo in vlada kršila obveznost dobrega poslovanja. Ministrstvo za finance bi moralo v odzivnem poročilu izkazati izvedbo analize stanja in pomanjkljivosti področja javno-zasebnega partnerstva v okviru možnih oblik sodelovanja med javnimi in zasebnimi partnerji na državni in lokalni ravni. Analiza bi morala vključevati tudi register in oceno tveganj.

Svet stranke Levica proti vstopu v vlado
Svet stranke Levica se je večinsko izrekel proti vstopu stranke v koalicijo, je po seji potrdil koordinator stranke Luka Mesec. So pa ocenili, da je osnutek koalicijske pogodbe zadovoljiva osnova za to, da izrečejo podporo Marjanu Šarcu kot mandatarju. Z manjšinsko vlado, ki bi jo vodil, pa bi projektno sodelovali. Za sklep, s katerim bi podprli vstop Levice v koalicijo, je glasovalo deset članov sveta, proti pa jih je bilo 21. Nekaj se jih je vzdržalo. Podporo sprejetemu sklepu bodo preverili še na internem strankarskem referendumu, ki se začne danes, a Mesec ocenjuje, da s podporo temu ne bo težav.

Okoljevarstvena organizacija pred ustavnim sodiščem
Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je vložila ustavno pritožbo na novelo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je v veljavi od lanskega oktobra. Kot so sporočili iz organizacije, nikoli niso bili proti športu in rekreaciji državljanov, so pa proti nelegalnim gradnjam in uničevanju narave, še posebej na zaščitenih območjih. V Alpe Adria Green so prepričani, da je ministrstvo za okolje in prostor osnutek novele zakona spisalo za ciljno javnost že v sklopu predvolilnega boja. Novela zakona sicer omogoča sanacijo vodnega zbiralnika na Pokljuki in olajšuje razvoj smučišča na Voglu.

Vojvodina terja nepremičnine v Sloveniji
Vojvodinska lokalna vlada vztraja pri vrnitvi nepremičnin, ki jih je avtonomna pokrajina imela v lasti na Hrvaškem in v Sloveniji v času nekdanje SFRJ. Gre za vilo in počitniško naselje na Hrvaškem ter vilo Vojvodina na Bledu in trisobno stanovanje v Radovljici. Vojvodina zahteva vrnitev nepremičnin ali odškodnino, je poročal novosadski Dnevnik. Vojvodinska vlada je že v preteklosti tamkajšnjemu pravobranilstvu naložila ukrepanje v tej zadevi. Slednje je že 28. decembra 2015 Slovenijo obvestilo o začetku postopka za ugotovitev lastništva omenjenih nepremičnin oziroma odškodnine, vendar izid tega pravnega postopka še ni znan.

Težave zaradi dampinškega uvoza
Evropska komisija je objavila poročilo o ukrepih trgovinske zaščite za leto 2017, ki kaže, da so se težave evropske industrije zaradi dampinškega uvoza zaradi industrijskih presežkov še povečale, svoje je dodala še vsesplošna uporaba subvencij. Proizvajalci zato pozivajo Bruselj, naj razmere omili z uporabo instrumentov trgovinske zaščite EU. Komisija v poročilu pojasnjuje, kako je leta 2017 uporabila svoje protidampinške in protisubvencijske ukrepe za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije. Ti ukrepi sicer skupaj ne zadevajo več kot 0,31 odstotka skupnega uvoza v EU, so pojasnili v Bruslju.(TFL)