DZ je soglasno podprl avtentično razlago določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, s katero želi ZL zaščiti tiste državljane, ki morajo do konca leta odpreti trgovalne račune. To je storil, ker si nekatere članice KDD, ATVP in vlada po njegovem mnenju sicer jasno določilo zakona razlagajo drugače. Zakon določa, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem. Razlaga naj bi še bolj nedvoumno določala, da se ta omejitev šteje kot zgornja meja vseh stroškov. Člani borze vrednostnih papirjev so medtem na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 48. člena ter predlog za njegovo začasno zadržanje.

Zakon o kreditnem registru

DZ je soglasno podprl nov zakon o centralnem kreditnem registru, ki vzpostavlja zbirko podatkov o najetih posojilih tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov. V razpravi so med drugim izpostavili pomen, ki ga ima zakon za stabilnost bančnega sistema, in opozorili pred potencialnimi zlorabami zbranih podatkov. Podatki o zadolženosti se bodo iz registra izmenjevali med kreditodajalci. Z dostopom do teh podatkov bodo kreditodajalci lahko ocenjevali kreditno spodobnost strank in posledično učinkoviteje obvladovali kreditno tveganje, ne bodo pa smeli teh informacij uporabljati za neposredno ali ciljno trženje.

Novosti pri potrošniških kreditih

Poslanci so soglasno sprejeli tudi nov zakon o potrošniških kreditih, ki ureja področji kreditnih pogodb za običajna potrošniška posojila in kreditnih pogodb za nepremičnine. Ključni cilji zakona so odgovorno oddajanje in najemanje potrošniških kreditov s pomočjo pravočasnega informiranja potrošnika ter zagotavljanje preglednih, stabilnih in učinkovitih kreditnih trgov za nepremičnine z ustreznim nadzorom nad dajalci posojil in kreditnimi posredniki. Odbor DZ za gospodarstvo je med obravnavo popravil številna določila zakona, med drugim tista pri uveljavljanju pravice potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje v domačo valuto.

Spremembe zakona o gozdovih

DZ je potrdil vladno novelo zakona o gozdovih, s katero naj bi učinkoviteje varovali gozdove ter izvajali ukrepe v primeru prenamnožitve podlubnikov in drugih škodljivcev. Poleg tega namesto prevoznic uvaja knjigovodske listine, določa globe za prevelike količine nabranih gozdnih plodov in opredeljuje rastiščni koeficient. Novela zakona bo po objavi v uradnem listu začela veljati 1. januarja 2107. Zakon po novem določa globe za tiste obiskovalce gozdov, ki pri nabiranju plodov, rastlin, mahov in gob presežejo dovoljene količine. Doslej je gozdarska inšpekcija izrekala globe le za presežene količine nabranih gob.

Strožje do neplačnikov davkov

V luči serije afer, povezanih z izogibanjem plačevanja davkov, je Evropski parlament podprl zaostritev pravil na tem področju. Pristojne institucije bodo tako odslej avtomatično delile informacije o imetnikih bančnih računov. Nova pravila bodo omogočila in obvezala davčne organe v vseh državah EU, da avtomatično delijo informacijo o stanju na bančnih računih z njihovimi sorodnimi organi v ostalih državah unije. Evropska komisija ima v načrtu še nadaljnje ukrepe na tem področju, predvsem vzpostavitev registra, ki bo omogočil izmenjavo podatkov o lastnikih podjetij na EU nivoju.

Podpora zagonskim podjetjem

Evropska komisija je predstavila sveženj ukrepov v podporo zagonskim podjetjem v EU. Ključni sta dve novosti: evropski sklad tveganega kapitala in reforma pravil v povezavi s plačilno nesposobnostjo, ki naj bi vsakemu zagonskemu podjetniku zagotovila drugo priložnost. Pobuda se osredotoča na tri glavne probleme pri zagonu in širjenju podjetij v Evropi: dostop do financiranja, izpolnjevanje regulacijskih in administrativnih zahtev ter povezanost s pravimi poslovnimi partnerji, trgi in kvalificiranimi delavci.(TFL)