Dnevne zakonodajne novosti / 29. september 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
Prestrukturiranje davčnega sistema
Tema dneva

Vlada je sprejela paket davčnih sprememb, s katerimi se po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema. Z novelo zakona o dohodnini se razbremenjuje davčna obremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja želijo napotiti na delo v tujino, kot tudi tujcev, ki jih želijo v svoje vrste dobiti slovenska podjetja. Odpravlja se tudi stopničavost dodatne splošne olajšave. S tem želi vlada preprečiti primere, ko delavec zaradi enega dodatnega evra dohodka prejme nižji neto prihodek, kot pa če tega dodatnega evra ne bi zaslužil. Pri normiranih odhodkih iz dejavnosti se kljub drugačnim prvotnim načrtom ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularni način obdavčitve teh dohodkov.

Paket proračunskih dokumentov
Vlada je sprejela paket proračunskih dokumentov, tudi predlog državnih proračunov za leti 2018 in 2019, ki ga pošilja v obravnavo in sprejem DZ. Prioritete ostajajo varnost, infrastruktura, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Pri pripravi proračunskega paketa je vlada upoštevala spremenjene makroekonomske rezultate, ki jih je prejšnji teden v jesenski napovedi predstavil Umar. "Izboljšane okoliščine sicer zagotavljajo državnemu proračunu precej višje prihodke od tistih, na katere smo sprva računali, vendar postavljajo tudi izziv hitrejše javnofinančne konsolidacije,” je po seji vlade poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Dostop do informacij javnega značaja
Novinarske organizacije so na svetovni dan pravice vedeti javnosti posredovale predlog novega 26.a člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja. S predlogom želijo organizacije preprečiti zlorabo instituta stranske udeležbe v upravnem postopku, prek katere se dejansko ovira pravica dostopa do informacij javnega značaja. Udeležba tretjih oseb, kadar bi odločitev lahko vplivala na njihove pravice, je nedvomno potrebna, vendar pa se uveljavlja praksa, da se tretje osebe kliče v postopke dostopa do informacij javnega značaja tudi takrat, kadar gre za podatke, ki so po zakonu izrecno določeni kot javni, opozarjajo novinarji.

Lažje zaposlovanje tujcev
Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil vladni predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V središču razprave je bila določba, ki delodajalcem kljub ugotovljenim nekaterim manj pomembnim kršitvam omogoča nadaljnje zaposlovanje tujcev. V praksi se je namreč izkazalo, da zdajšnja zakonodaja velikokrat ni v prid tujim delavcem, saj jim mora delodajalec denimo prekiniti pogodbo za zaposlitev, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za storjen prekršek. Z novelo se sicer v nacionalni pravni red delno prenašata dve novi direktivi EU.

Sprostitev varčevalnih ukrepov za dijake in študente
Odbor DZ za izobraževanje ponovno ni sprejel odločitve o predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero skuša vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča glede financiranja v zasebnih osnovnih šolah, saj mu je prej zmanjkalo časa. Je pa odbor za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), zanjo pa ga je v DZ vložil poslanec SMC Milan Brglez. Zakon posega v šest drugih zakonov, njegov glavni namen pa je sprostitev določenega dela varčevalnih ukrepov za dijake in študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).

Kršitve pravic oseb z duševno motnjo
Vlada se je seznanila s posebnim poročilom varuha človekovih pravic o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. S problematiko se ukvarja več ministrstev, stroka pa ugotavlja nujnost sprememb v sistemu obravnave teh oseb. Po pregledu praks iz tujine je posebna delovna skupina prišla do sklepa, da je treba trenutno ureditev spremeniti, saj ta ne omogoča ustrezne multidisciplinarne obravnave za osebe z najtežjimi motnjami v duševnem zdravju, navajajo na ministrstvu za delo.(TFL)