Dokler se zakonodajalec ne odzove na odločbe ustavnega sodišča, hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti, je ob predstavitvi poročila ustavnega sodišča za leto 2017 povedala predsednica Jadranka Sovdat. Med drugim je omenila, da se zakonodajalec ni odzval na odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, prav tako ne na odločbi glede zakona o parlamentarni preiskavi in zakona o poslancih. Opomnila je tudi, da se število pripadlih zadev povečuje, obenem pa so vsebinsko zahtevnejše. Razlog za takšen trend Sovdat vidi tudi v t. i. institutu dopuščene revizije. Ko zakonodajalec že nekaj let vse bolj zapira dostop do vrhovnega sodišča, se ne vpraša, ali ima to lahko negativne posledice na učinkovitost ustavnega sodišča.

Slovenija ni izvršila še 50 sodb ESČP
Rusija in Turčija sta državi z največ neizvršenimi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kaže poročilo ministrskega odbora Sveta Evrope za leto 2017. V letu, ko je bilo izvršenih rekordno število sodb - 3691, jih je Slovenija izvršila sedem, so pa vse zadevale sistemske probleme. Slovenija še ni izvršila skupno 50 sodb, kar je skoraj enako kot leta 2016. Število neizvršenih sodb v 47 državah Sveta Evrope je bilo sicer konec lanskega leta najmanjše po letu 2008. Bilo jih je 7584, kar je 24 odstotkov manj kot leta 2016. Največ, skupno 1689, jih ni izvršila Rusija. Sledi Turčija s 1446 neizvršenimi sodbami.

Fiskalni svet svari poslance
Fiskalni svet poziva državni zbor, naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Če bodo to kljub temu storili, pa naj uveljavitev zakonov prepreči državni svet z vetom. Sprejetje vseh predlogov, ki so v postopku v DZ, bi namreč zahtevalo močno povečano zadolževanje in/ali dvig davkov oz. krčenje prilagodljivih kategorij izdatkov. Fiskalni svet se sicer strinja, da mnogi od zakonodajnih predlogov upravičeno naslavljajo realne probleme. Toda 24 predlogov ima neposredne finančne učinke in njihovo sprejetje bi lahko v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke.

Parlamentarni odbor ni podprl priznanja Palestine
Odbor državnega zbora za zunanjo politiko ni sprejel odločitve glede pobude za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, ker da brez jasnega stališča vlade ni ustrezne zakonske podlage. Predstavnica parlamentarne zakonodajno-pravne službe Nataša Goršič je razložila, da bi v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in sedanjo prakso morala sklep o priznanju države predlagati vlada, ki pa tega do odstopa premierja Mira Cerarja ni storila, zato bi bilo sprejemanje predlaganega sklepa v nasprotju z zakonom. Zunanji minister Karl Erjavec pričakuje, da bo vlada vendarle omogočila DZ, da se odloči.

Strokovnjaki pozdravili novo prostorsko in gradbeno zakonodajo
Ministrstvo za okolje in prostor, Inženirska zbornica Slovenije (IZS) ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) so na Brdu pri Kranju organizirali simpozij Družba, prostor, graditev - Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja. Zbrani strokovnjaki so novo zakonodajo na tem področju pozdravili, a hkrati opozorili na nekatere izzive. Predsednik ZAPS Aleš Prijon je med drugim dejal, da novosti obetajo bolj funkcionalen sistem umeščanja v prostor predvsem z upravnega vidika pa tudi z vidika projektantske prakse. Več o novi gradbeni zakonodaji lahko sicer izveste tudi na TFL seminarjih v sklopu Gradbena Akademija.

Sistem Vem bo nadomestil SPOT
V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem - sistem Spot. Pod njegovo okrilje med drugim prehaja tudi dosedanji sistem Vem. "Želimo, da podporno okolje deluje še bolj učinkovito," je na predstavitvi v Mariboru povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Gre za vladni razvojni strateški projekt Slovenska poslovna točka, ki ga bodo v okviru štirih ravni izvajali ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za javno upravo in agencija Spirit Slovenija. Cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko.(TFL)