Odbor za pravosodje je za obravnavo na plenarni seji pripravil novelo zakona o izvršbi, s katero bi preprečili možnost, da sodišče na dražbi proda dolžnikov dom, ko je dolg nizek. Med drugim novela zakona določa, da morajo sodišča v takih primerih upoštevati sorazmernost, predvideva večjo vključevanje centrov za socialno delo in možnost odložitve izvršbe, če obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan. Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pa predlog tudi določa pravno podlago za uvedbo sodnih spletnih dražb premičnin in nepremičnin. "S tem želimo omogočiti večji iztržek pri prodaji, po drugi strani pa preprečiti zlorabe, ki se dogajajo na sodiščih, ko prihaja do stikov med različnimi strankami, ki jih je težko preprečevati," je dejal.

Zakon o informacijski varnosti
Vlada je potrdila predlog zakona o informacijski varnosti, ki med drugim določa ukrepe za varnost omrežij in informacijskih sistemov, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah, ter za zagotavljanje kibernetske obrambe v Sloveniji. Zakon bo sistemsko uredil področje informacijske varnosti v Sloveniji in v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Predvideno je, da bo zakon določil minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance. Ti bodo ponudniki digitalnih storitev in izvajalci bistvenih storitev.

Avtentična razlaga zakona o denacionalizaciji
Vlada bo zaradi podnormiranosti 72. člena zakona o denacionalizaciji in neenotne sodne prakse predlagala avtentično razlago zakona o denacionalizaciji. To je presodila ob pripravi odgovora parlamentarnemu odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je opozoril na nerazumno izplačevanje odškodnin in zamudnih obresti denacionalizacijskim upravičencem. Vlada meni, da je člen treba razumeti tako, da je zavezanec dolžan plačati upravičencu nadomestilo koristi, ki jo je ali bi jo lahko zavezanec dosegel ob skrbnem gospodarjenju s premoženjem, ki je predmet vračila v naravi. Ob tem nadomestilo ne bi smelo presegati koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi s premoženjem sam upravljal.

Zakon o kulturnem evru
Poslanci SMC so s podporo poslanske skupine SD in poslancema DeSUS v parlamentarno proceduro vložili predlog novega zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, s ciljem zagotoviti enakomeren razvoj na področju kulture. Prvopodpisani pod zakon, poslanec SMC Dragan Matić, upa, da bo prva obravnava že na marčni seji DZ. Kot je povedal, bi država na podlagi uvedbe tega predloga zakona v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov, in sicer za obdobje od leta 2018 do leta 2024. Kulturnim spomenikom v lasti države bi bilo namenjenih 20,5 milijona, kulturni dediščini ostalih lastnikov pa 11,5 milijona evrov.

Socialna pomoč pred otroškim dodatkom
Poslanci Levice so v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem se otroški dodatek ne bi upošteval pri ugotavljanju pravice do socialne pomoči. Zaradi spremembe pri zaporedju obravnave prošenj bi prosilcem najprej dodelili socialno pomoč, šele zatem pa tudi otroški dodatek. Če bo predlog sprejet, bodo družine brez lastnih dohodkov oziroma z zelo nizkimi lastnimi dohodki prejele več pomoči. To bi ublažilo njihovo revščino, hkrati pa bi se zmanjšala potreba po tem, da družine porabljajo otroški dodatek za vzdrževanje gospodinjstva namesto za vzdrževanje otrok, so pojasnili v Levici.

Spremembe za kakovostno pitno vodo
Evropska komisija je pretekli teden predstavila predlog sprememb evropske zakonodaje o pitni vodi, s katerimi želi izboljšati njeno kakovost in dostop do nje ter obveščenost državljanov. V sklopu teh prizadevanj tudi spodbuja ljudi, naj namesto ustekleničene pijejo vodo iz pipe. Predlog je odziv na prvo uspešno evropsko državljansko pobudo, imenovano Pravica do vode, pod katero se je podpisalo 1,8 milijona ljudi. Nova pravila naj bi po bruseljskih izračunih potencialna zdravstvena tveganja v povezavi s pitno vodo zmanjšala s štirih na manj kot en odstotek, zmanjšanje porabe ustekleničene vode pa lahko gospodinjstvom v Evropi pomaga prihraniti več kot 600 milijonov evrov na leto.(TFL)