Spremembe zakona zaradi zdravja najmlajših

Ob eskalaciji primerov neporavnanih obveznosti na področju zdravstvenega zavarovanja, prihaja v življenju do primerov, ko otroci zavarovancev, katerim delodajalec ni poravnal obveznih prispevkov, ne morejo priti do zdravniške pomoči – razen v nujnih primerih. O takšnih primerih in o diskriminaciji otrok na tem področju, mimo jasnih določil ustave in konvencije o otrokovih pravicah, je opozarjal tudi urad varuha človekovih pravic. Nazadnje pa je skupina poslancev državnega zbora vložila v parlamentarno proceduro predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) po skrajšanem postopku. Sicer pa je bil v parlamentu v obravnavi tudi dopolnjen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah, ki je bil v minulih dneh deležen že številnih komentarjev.

Malo pred obletnico lanskoletnih hudih poplav in ob rob nedavnim vremenskim ujmam, je odbor državnega zbora za okolje včeraj kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna za leto 2011. Med obravnavo je opozicijske poslance razjezilo zlasti krčenje sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Koalicijski poslanci so medtem poudarjali, da je varčevanje v izogib grški usodi neizogibno.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič je uvodoma pojasnil, da predlagani rebalans ministrstvu za okolje jemlje 35 milijonov evrov sredstev. Z 285 milijonov evrov jih namreč zmanjšuje na 250 milijonov evrov. Ob tem je Gašperšič pojasnil, da bodo sredstva za projekte, ki izpolnjujejo pogoje za realizacijo v letošnjem letu, zagotovljena. "Kar bo mogoče letos realizirati, bomo realizirali," je zatrdil. Pri tem je priznal, da je mogoče računati na počasnejšo dinamiko.

To pojasnilo je naletelo na kritike več poslancev. Danijel Krivec (SDS) je poudaril, da je zaustavljanje investicij na področju odpravljanja posledic naravnih nesreč "totalno sprevržena logika", in da ministrstvo na tovrstne reze ne bi smelo pristati. Ob tem je dejal, da se dela na plazovih večjega obsega v resnici ne izvajajo in bodo tista, ki so bila že izvedena, zato propadla.

Krivec je navedel še, da predlagani rebalans zmanjšuje sredstva za ravnanje z odpadki in trajnostno rabo voda, čeprav naj bi bilo denarja za ti dve področji že do sedaj premalo. Dejak je na tem mestu pojasnil, da predlog rebalansa kohezivnih projektov, kot so centri regijskih odpadkov in projekt komunalnih voda in pitne vode, ne ogroža oz. da so zamiki pri črpanju evropskih sredstev na tem področju sistemske narave (javna naročila, stečaji večjih izvajalcev).

Pa še nekaj iz sodne kronike. Zaradi nedavnih tehničnih zapletov, ko je ob pričetku obravnave v zadevi Patria v sodni dvorani zmanjkalo stolov za odvetnike, je Aleš Zalar, pravosodni minister, včeraj pojasnil nekatere podrobnosti. Tudi tisto, ki bega mnoge: zakaj tako pomembno zadevo sodijo na okrajnem in ne na okrožnem sodišču.

Po ministrovih besedah vsekakor velja, da je omenjena zadeva v pristojnosti okrajnega sodišča, saj so po nekdanji zakonodaji za nekatera korupcijska kazniva dejanja pristojna okrajna sodišča. Uveljavljena je sicer že sprememba Zakona o sodiščih, ki na okrožna sodišča uvaja specializirane oddelek za vsa težja kazniva dejanja, med katerimi so tudi vsa korupcijska dejanja. Ker je bila obtožba v zadevi Patria vložena že pred to spremembo zakonodaje, pa zanjo še velja stari zakon. Prav tako so, kot je pojasnil minister, zdaj izpolnjeni nekateri osnovni pogoji, da obravnave preselijo v katero izmed večjih dvoran na okrožnem sodišču na Tavčarjevi. (TFL)