Državni zbor je vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča imenoval za novega predsednika vrhovnega sodišča. Za njegovo imenovanje je glasovalo 48 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 13. Za so glasovali poslanci koalicije ter del poslancev ZL, proti pa poslanci SDS. Poslanci NSi, poslanca manjšin ter del poslancev ZL so se glasovanja vzdržali. Florjančič bo na mestu vodje vrhovnega sodišča za predvidoma šest let nadomestil Branka Maslešo. Pravosodni minister Goran Klemenčič je pred glasovanjem povedal, da se je Florjančiča odločil predlagati, ker ima za sabo več kot 30 let sodniške prakse na vseh sodnih stopnjah, kot vodja Okrožnega sodišča v Kopru je opravljal tudi naloge sodne uprave.

O policijskih pooblastilih spet v petek
Državni zbor je na glasovanju zavrnil dopolnilo ZL, s katerim bi iz predloga novele zakona o nalogah in pooblastilih policije črtali možnost, da policija pri delu uporablja električni paralizator. Zavrnil je tudi dopolnilo SDS, s katerim bi uporabo paralizatorja nekoliko omejili. DZ bo tretjo obravnavo novele opravil še na tej seji, in sicer v petek. Novela bo med drugim policiji omogočila zbiranje podatkov o letalskih potnikih, s čimer naj bi policija dobila novo orodje v boju s terorizmom. Prav tako bo policija lahko uporabljala optično prepoznavo registrskih tablic. Novela določa tudi pogoje za policijsko uporabo brezpilotnih letal.

Plinski razpršilci za občinske redarje
Državni zbor je s 37 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o občinskem redarstvu, ki občinskim redarjem daje možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca. Novela naj ne bi širila pooblastil, spreminja pa pogoje uporabe telesne sile ali plinskega razpršilca. Določa, da bo smel občinski redar uporabiti telesno silo in plinski razpršilec tudi v primeru, ko oseba ne bo upoštevala njegove ustne odredbe oz. ukaza in bo skušala oditi. Pri tem bo moral redar vedno uporabiti najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno v konkretnem položaju.

Neusklajena izhodišča visokošolskega zakona
Visokošolski sindikat poziva ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič k umiku "neusklajenih" izhodišč visokošolskega zakona s skupne seje svetov za visoko šolstvo ter za znanost in tehnologijo. Izhodišča predvidevajo široko deregulacijo upravljanja javnih visokošolskih zavodov in izstop zaposlenih iz javnega plačnega sistema, opozarjajo. Ministrstvu očitajo, da je iz predloga, ki naj bi izhajal iz predloga delovne skupine in drugih elementov, črtalo skoraj vse elemente, ki so zagotavljali "varovanje pravic zaposlenih in kakovosti pedagoškega dela", so zapisali v sporočilu za javnost.

Nič več za upokojence
Poslanske skupine so včeraj sicer predstavile stališča o predlogu novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerem bi pokojnine znova usklajevali po sistemskem zakonu. A predlog, ki sta ga vložili poslanki iz poslanske skupine NP Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček, je končal zakonodajno pot. Odbor za finance ga namreč ni podprl. Po predlogu stranke Zavezništvo bi že letos zagotovili polno uskladitev pokojnin in izplačilo letnega dodatka vsem upokojencem, kot določa pokojninski zakon. Upokojenci so v krizi plačali visoko ceno, zdaj pa je v državi gospodarska rast, tako da je čas za vrnitev pokojnin v normalne tirnice, je dejala Bratušek.

Bruselj za reformo sprejemanja izvedbenih aktov
Evropska komisija je predlagala reformo zapletenega sprejemanja izvedbenih aktov, ki naj bi zagotovila preglednejše in odgovornejše ravnanje članic EU v tem procesu. Komisija reformo utemeljuje z očitki, da članice te postopke zlorabljajo, tako da nanjo prelagajo v javnosti nepriljubljene in sporne odločitve. Kljub drugačni napovedi se predlogi nanašajo le na izvedbene akte, ne pa na delegirani akt, ki je trenutno trn v peti Slovenije. Slovenija namreč v primeru terana komisiji očita, da želi z delegiranim aktom rešiti politično občutljivo vprašanje, ker se lahko tako izogne nasprotovanju Slovenije.(TFL)