Državni zbor je sprejel novelo zakona o pravdnem postopku, ki jo je vlada pripravila z namenom poenotenja sodne prakse in pospešitve sodnih postopkov. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pojasnil, da novela spreminja več kot 130 členov zakona in je plod širokega strokovnega usklajevanja. Po njegovih besedah vsebuje številne rešitve, ki temeljijo na dobrih domačih in tujih praksah. Posebej je opozoril na pomen poenotenja sodne prakse, ki ga prinaša novela. Izpostavil je odpravo dovoljene revizije, kar po njegovih besedah pomeni, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, ki so ključnega pomena za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Višina spora pri tem ne bo več pomembna.

Država sama odloča o diskreciji
Sodišče EU je v sodbi pritrdilo stališču slovenske vlade, da diskrecijske klavzule iz 17. člena dublinske uredbe ni mogoče razlagati kot pravice, ki jo lahko v postopku uveljavlja prosilec, in da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule v izključni pristojnosti države članice. Državljanka Sirije in državljan Egipta sta avgusta 2015 prestopila slovensko mejo s ponarejenima grškima osebnima izkaznicama. Osebi so nato sprejeli v azilni dom v Ljubljani, pri notranjem ministrstvu pa sta vložili prošnji za azil. Sirska državljanka je bila ob vstopu v Slovenijo noseča. Slovenski organi so njuni prošnji zavrnili in ju želeli vrniti na Hrvaško, na kar sta se pritožila.

Čezmejno izvajanje storitev
DZ je sprejel zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki med drugim predvideva preprečevanje zlorab na področju napotitve delavcev v tujino. Največ dilem je bilo povezanih z bremeni podjetij. V delu opozicije so namreč prepričani, da zakon neupravičeno kaznuje vse obrtnike in bo povzročil gospodarsko škodo. Zakon ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb iz Slovenije v drugih državah EU ter iz drugih držav EU v Sloveniji, pri čemer delavci in samozaposleni ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.

Podpora zakonu o državnem odvetništvu
Poslanke in poslanci so ocenili, da je predlog zakona o državnem odvetništvu primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada želi z zakonom zagotoviti bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno opravljanje temeljnih pristojnosti državnega odvetništva, ki naj bi v prihodnje nadomestilo državno pravobranilstvo. Po predlogu zakona bo državno odvetništvo samostojen in avtonomen državni organ. Opravljalo bo strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

Ta teden v parlamentu
Zaradi osnutka koroške deželne ustave, ki kot uradni jezik na avstrijskem Koroškem ukinja slovenščino, bosta na skupni seji zasedala odbor za zunanjo politiko ter komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Sejo so zahtevali poslanci NSi, ki v sprejem predlagajo več sklepov. Z njimi bi vlado pozvali, naj pripravi primerjalno analizo koroške deželne ustave in njene skladnosti z Avstrijsko državno pogodbo. Odbor za delo bo na zahtevo poslanske skupine ZL razpravljal o nižanju prispevne stopnje za poklicne pokojnine, preiskovalna komisija za Teš 6 pa bo na kar treh sejah nadaljevala z zaslišanji.

EU poslanci za pravila o robotiki
Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za oblikovanje skupnih evropskih pravil, ki bi urejala vprašanja v zvezi s hitro razvijajočim se sektorjem robotike. Pozvali so Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge o robotiki in umetni inteligenci, da bi se lahko v celoti izkoristil njihov gospodarski potencial in zagotovila ustrezna raven varnosti in zaščite. Ker se standardi za robote trenutno pripravljajo v več državah, bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri njihovem določanju, da ji ni treba slediti tistim iz tretjih držav.(TFL)