Varčevalci LB bodo dobili denar

Vlada je na seji za nadaljnjo obravnavo sprejela predlog zakona za izvršitev lanske sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu glede še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v podružnicah Zagreb in Sarajevo, za kar bo po ocenah namenila 385 milijonov evrov. Varčevalci bodo zahtevke lahko vlagali od decembra letos, prva izplačila je pričakovati v letu 2016.

Kot najustreznejše od skupno 11 kandidatov je vlada za mesto slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu ocenila Marka Bošnjaka, Miodraga Đorđevića in Andraža Zidarja. Predsednik republike Borut Pahor, ki bo izbral najmanj tri kandidate za mesto sodnika in jih predlagal DZ, je vlado zaprosil za mnenje aprila.

Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in ga poslala v DZ, da jo sprejme po nujnem postopku. Novela podaljšuje čas, ko se lahko učiteljem učna obveznost dopolnjuje tudi s predmeti, ki jih sicer ne bi mogli poučevati.

Vlada je potrdila predlog zakona o agrarnih skupnostih. To je nov sistemski zakon, ki med drugim ureja skupno upravljanje s solastnino oz. skupno lastnino članov agrarne skupnosti, načela delovanja teh skupnosti in njihovo organiziranost.

Vlada je potrdila še predlog novele zakona o prevzemih, s katero se ureja zatečeno stanje prevzemnikov, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi. Že izdane pravnomočne odločbe agencije bo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, ATVP pa bo lahko izdala nove ugotovitvene odločbe.

Upravno sodišče je z začasno odredbo naložilo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da s svoje spletne strani umakne tudi zaključne ugotovitve o imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca v delu, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, so za STA potrdili pri KPK.

Informacijski pooblaščenec v svojem poročilu za leto 2014 opozarja na porast števila pritožbenih zadev, saj so izdali več kot 280 odločb, kar je največ v zadnjih desetih letih. Na področju varstva osebnih podatkov so zabeležili izrazit porast nezakonitega izvajanja videonadzora in zvočnega snemanja - prejeli so namreč 73 prijav.

V letu 2014 se je trend rasti pripada novih prijav na KPK ustavil, hkrati pa je KPK sprejel manj zaključnih dokumentov kot leto prej, je zapisano v poročilu o delu komisije v letu 2014, ki ga je predsednik KPK Boris Štefanec predal predsedniku republike Borutu Pahorju. KPK se sicer sooča tudi s kadrovskim primanjkljajem.(TFL)